prosilec - Pošta Slovenije d.o.o.

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja s katero je zahteval zemljevid dostavnih območji posameznih pošt ali storitev za iskanje pristojne pošte na podlagi vnesenega naslova z dinamično posodobljenimi podatki in dokumentacijo za uporabo storitve. Ob tem je navedel, da je namen ponovne uporabe informacij javna objava zemljevida z rajoni dostave posameznih pošt. Organ je zahtevo zavrnil. IP je pritožbo zavrnil. Ugotovil je, da informacije, ki pri organu obstajajo in jih je organ izdelal na področju izvajanja javnih pooblastil (lokacije kontaktnih točk), ne ustrezajo zahtevi prosilca. Ugotovil je namreč, da iz podatkov ni razvidna lokacija dostavne pošte glede na naslov posameznika, ampak razdalja do kontaktnih točk. Prav tako pa organ ne razpolaga z dinamičnimi podatki, ki bi bili dostopni preko API vmesnika. Glede zahtevane informacije o rajonu dostavnih pošt (zemljevid dostavnih območji posameznih pošt oziroma storitev za iskanje pristojne pošte na podlagi vnesenega naslova) pa ne izpolnjujejo kriterijev za obstoj informacije javnega značaja, ker ne izvirajo iz delovnega področja organa v smislu opravljanja njegovih javnopravnih nalog, zato IP ni imel podlage, da bi se nadalje spuščal v ugotavljanje (ne)obstoja zahtevanih informacij v dinamični obliki oziroma izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-55/2024/22

Datum:  29. 4. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …., (v nadaljevanju prosilec) z dne 14. 2. 2024, zoper odločbo št. U7/603/2-2024/VŠ z dne 30. 1. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločitev), Pošte Slovenije d. o. o., Slomškov trg 10, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), v zadevi ponovne uporabe informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 14. 2. 2024 zoper odločbo Pošte Slovenije d. o. o., št. U7/603/2-2024/VŠ z dne 30. 1. 2024, se zavrne.

2.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilec je dne 11. 10. 2023 na organ naslovil zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja:

1.) dinamično posodobljeni, strojno berljivi, podatki, ki predstavljajo zemljevid dostavnih območji posameznih pošt (v obliki GeoJSON, KML ali podobno) ALI

2.) storitev za iskanje pristojne pošte na podlagi vnesenega naslova z dinamično posodobljenimi podatki in dokumentacijo za uporabo storitve. Ob tem je navedel, da je namen ponovne uporabe informacij javna objava zemljevida z rajoni dostave posameznih pošt. Predviden način ponovne uporabe informacij javnega značaja je prikaz rajonov na zemljevidu. Informacije je zahteval v strojno berljivi obliki ter če je potrebno zaradi avtentifikacije uporabniško ime in geslo oziroma API ključ za dostop do API vmesnika, kjer se podatki nahajajo. Ker gre za dinamične podatke prosilec prosi, da se upošteva 10. č člen ZDIJZ.

(2) Organ je na zahtevo prosilca odgovoril z dopisom št. T2-2633/1-23/BŠ z dne 14. 11. 2023, v katerem je navedel, da organ na podlagi prvega odstavka 22. člena ZDIJZ v povezavi s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ prosilca obvešča, da so zahtevani podatki, ki so javno dostopni v zvezi z iskanjem pošt po zemljevidu, dostopni v javno dostopnih objavah na uradni spletni strani organa: Iskalnik poslovalnic/Pošta Slovenije (posta.si). Ker je prosilec vztrajal, da organ odloči o njegovi zahtevi, je organ dne 30. 1. 2024 izdal odločbo št. U7/603/2-2024/VŠ, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je organ preveril, ali razpolaga z zahtevano informacijo oziroma z dinamičnimi podatki, ki jih zahteva prosilec. Ugotovil je, da razpolaga z informacijo in podatki v zvezi z lokacijami (naslovi) pošt in dostopnostjo do pošt na zemljevidu, ki jo prosilec zahteva, razpolaga le v obliki, ki je objavljena na spletni strani na povezavi Iskalnik poslovalnic Pošta Slovenije (posta.si). Zavezanec z dinamičnimi podatki ne razpolaga. Pošte (poslovalnice), skladno z Zakonom o poštnih storitvah (v nadaljevanju ZPSto-2) organ upravlja kot imenovani izvajalec univerzalne poštne storitve po odločbi AKOS št. 3831-3/2023/3 z dne 30. 5. 2023. Organ je po navedeni odločbi dolžan izpolnjevati vse obveznosti, kot izhaja iz ZPSto-2 in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih aktih, ki urejajo univerzalno poštno storitev. Vanjo sodi: 1. sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih pošiljk do mase 2 kg, 2. sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih paketov do mase 10 kg, 3. storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke in 4. prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne. Organ ima za izvajanje univerzalne poštne storitve skladno z določili ZPSto-2 vzpostavljen sistem organizacije in vseh vrst sredstev, s katerimi izvaja univerzalno storitev (t. i. poštno omrežje). Sistem organizacije zajemajo vzpostavljanje poštne storitve s strani organa, ki zajemajo posamezne faze sprejema, usmerjanja, prevoza in dostave poštnih pošiljk na naslove in so podrobneje opredeljene v ZPSto-2 ter sprejetih splošnih pogojih izvajalca, vse dostopno na spletni strani organa. Medtem ko vrste sredstev, ki jih pri izvajanju uporablja in upravlja organ, predstavljajo točke dostopa oziroma kontaktne točke (npr. pošte) in programske rešitve izvajalca. Za delovanje kontaktnih točk je s strani AKOS-a sprejet Splošni akt o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, ki organ obvezuje da zagotavlja, - najmanj pet delovnih dni tedensko najmanj en sprejem in eno dostavo poštnih pošiljk dnevno na dom ali v prostore vsake fizične ali pravne osebe, - ustreznega števila in delovnega časa kontaktnih točk za neposredno delo z uporabniki poštnih storitev, - ustreznega števila poštnih nabiralnikov, - ustreznih rokov prenosa poštnih pošiljk in - ustreznih postopkov reševanja reklamacij in ugovorov. Navedeni akt določa tudi javnost podatkov oziroma javnega komuniciranja organa z uporabniki, in sicer določa obveznost organa obveščati javnost o svojem poslovanju (npr. organ je obvezan 30 dni pred uveljavitvijo spremembe kontaktne točke obvestiti javnost/uporabnike preko spletne strani in z obvestilom objavljenim na poštah, tretji odstavek 5. člena, postanke premične pošte, drugi odstavek 4. člena ter rezultate o kakovosti, 14. člen), kot tudi 6. člen ZPSto-2 glede obveščanja javnosti preko spletne strani in z obvestilom na poštah o spremembi splošnih pogojev in o spremembi cen. V zvezi z dostopom do poštnega omrežja, pogoje določa 32. člen ZPSto-2, in sicer za izvajalce zamenljivih poštnih storitev, ki so opredeljeni v 4. členu ZPSto-2. Glede na pojasnjena določila zakona in na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih aktih organ ugotavlja, da zahtevani podatki ne izpolnjujejo pogojev definicije dinamičnih podatkov skladno z devetim odstavkom tretjega a člena ZDIJZ, kar posledično pomeni, da organ ne razpolaga z dinamičnimi podatki opredeljenimi v 10. č členu ZDIJZ. Tretje osebe, med katere sodi prosilec, do podatkov s poštnega omrežja, katerega upravljavec je organ, lahko dostopajo le pod pogoji določenimi v zakonu. Organ je še pojasnil, da zahtevane informacije ne izpolnjujejo pogojev, da je podan prevladujoč interes javnosti. Prosilec ima interes zahtevane informacije uporabiti za prikaz (razvoj) programske rešitve, ki bi prikazovale rajone dostave na zemljevidu. Programska rešitev prosilca, razvita s pomočjo dostopa do poštnega omrežja, ima lahko na trgu ponudnikov IT rešitev tržno vrednost. Prosilec bi s tem lahko stopil na trg s konkurenčnim produktom brez pravne podlage in zakonitega interesa ter povzročil organu premoženjsko škodo in motnje pri delovanju poštnega omrežja organa. Organ je poleg upravljavca poštnega omrežja po ZPSto-2 še zavezanec k nabavi programskih in drugih rešitev za izvajanje poštnih storitev in skrb za infrastrukturo poštnih storitev po določilih 18. člena ZJN-3, kar mu nalaga, da pogodbene partnerje z nabavo blaga oziroma storitev izbira po načelih in določilih javnega naročanja. Zato organ zavrača dostop do zahtevanih podatkov prosilcu tudi na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu dostop do zahtevane informacije dovoli, razen v primerih, ki jih določa ZJN-3 (18. člen ZJN-3). Če bi prosilec želel pristopiti v pogodbeno razmerje z organom za sodelovanje pri programskih rešitvah poštnega omrežja (infrastrukture za poštne storitve), mora slediti odprtim naročilom objavljenim na portalu javnih naročil ali izpolnjevati pogoje registriranega ponudnika zamenljivih storitev po ZPSto-2. Organ tako zavrača dostop do zahtevanih informacij javnega značaja: - ker organ ne razpolaga z dinamičnimi podatki kot so opredeljeni v ZDIJZ, - ker se zahteva prosilca nanaša na izjeme po 6. členu ZDIJZ, in sicer zato, ker gre za podatke, ki jih organ šteje za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe in internim pravilnikom o poslovni skrivnosti v povezavi z razlago določil ZPSto-2 in splošnim aktom o kakovosti AKOS, - ker gre za podatek iz sistema, ki je organiziran in vzpostavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, - ker je izpolnjen razlog iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (za nabavo storitev in blaga je organ pri poštnih storitvah zavezan k določilom ZJN-3).

(3) Zoper odločbo št. U7/603/2-2024/VŠ z dne 30. 1. 2024 se je prosilec dne 14. 2. 2024 pritožil, zato ker je odločba neobrazložena, napačno pojasnjuje dejansko stanje in ker je nesklepčna. Glede primarnega razloga, na katerega se sklicuje organ, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga, prosilec navaja, da je glede na postopek posodabljanja podatkov o nepremičninah in pogostem zapiranju/premikanju pošt v zadnjem času, težko verjeti, da organ ne razpolaga s sistemom, iz katerega bi bilo razvidno, katera poštna poslovalnica pokriva katero geografsko enoto. Pri tem se prosilec sklicuje na definicijo dinamičnih podatkov iz ZDIJZ in navaja, da se poštne poslovalnice spreminjajo dovolj pogosto, da izpolnjujejo zakonske znake. Še težje je verjeti, da organ ne razpolaga s podatki, saj jih hkrati opredeli kot poslovno skrivnost. Navedba, da je podatek, katera pošta je pristojna za posamezno nepremičnino, poslovna skrivnost, je komična. Glede na ustaljeno prakso IP je mogoče podatek pridobiti individualno tako, da si ob prvi dostavi ogledamo poštarja oziroma naročimo prevzem pošiljke, potem pošta prijazno pove, da smo poklicali napačno poslovalnico in nam pove, na katero poslovalnico naj se obrnemo. Gre torej za zbirko podatkov, ki so v celoti javno dostopni, »vendar se njihova neuporabnost zagotavlja z zagotavljanjem obskurnosti«. Navedeno ne izpolnjuje pogojev za poslovno skrivnost. Ne strinja se s tem, da se lahko omeji pravico dostopa do informacij javnega značaja s podzakonskim aktom, ki ponudnikom poštnih storitev nalaga objavo le nekaterih podatkov, nič pa ne določa o zahtevanih podatkih. Prosilec informacije zahteva od organa na podlagi 1. člena kot ponudnika univerzalnih storitev in na podlagi 1. a člena ZDIJZ kot pravne osebe v 100 % lasti države. Organ povsem neargumentirano in pavšalno zatrjuje, da bodo nastale motnje v njegovem delovanju. Enako velja za sklicevanje na ZJN-3. Prosilec ne namerava opravljati nobenih storitev za organ, prav tako od njega ne želi nobenih denarnih sredstev, zato javno naročilo ni potrebno. Organ od izpolnitve zahtevka po ZDIJZ ne bo imel ničesar. Ob tem navaja, da zahteva, da se ga o poteku postopku obvešča. Ker gre za podatke, ki ne predstavljajo izjeme, zahteva udeležbo na obravnavah, ki bodo organizirane.

(4) Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z elektronskim sporočilom z dne 19. 2. 2024, odstopil v reševanje IP. Po prejemu pritožbe je IP ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe. IP je dne 20. 2. 2024 s pozivom št. 090-55/2024/2 pozval organ na dostavo dokumentov in na pojasnila. Po podaljšanju roka za odgovor na poziv in po ponovnem pozivu z dne 21. 3. 2024, je organ dne 21. 3. 2024 podal pojasnila in posredoval določeno dokumentacijo, s katero je IP dne 28. 3. 2024 seznanil prosilca. IP je dne 4. 4. 2024 pri organu opravil ogled in camera. Z zapisnikom o ogledu in camera je IP dne 5. 4. 2024 seznanil prosilca, dne 22. 4. 2024 pa še z odzivom organa na prosilčeve navedbe.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP ugotavlja, da je v zadevi sporno že to, ali zahtevane informacije sodijo v področje dejavnosti organa, na katerem je zavezan za dostop do informacij javnega značaja in ali pri organu informacije obstajajo v zahtevani obliki. Ob predpostavki, da so navedeni pogoji izpolnjeni, se šele postavi vprašanje utemeljenosti navedb organa glede obstoja izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja.

(7) Prosilec je v postopku večkrat zaprosil, da ga IP vključi in povabi v vsa procesna dejanja ter da izvede ustno obravnavo. To je utemeljeval z navedbo, da so podatki javni in za njih ne veljajo izjeme, določene v 6. členu ZDIJZ. IP pojasnjuje, da je organ že v izpodbijani odločbi zatrjeval obstoja izjem od prostega dostopa, prav tako pa lahko IP obstoj teh izjem po uradni dolžnosti ugotovi v pritožbenem postopku. Predmet postopka (zahtevana informacija) je zato vse do pravnomočnosti odločitve IP varovan, kar je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju. Zato je bila možnost vključevanja prosilca v pritožbeni postopek nekoliko omejena. IP najprej poudarja, da je v tem pritožbenem postopku ravnal skladno z načelom zaslišanje stranke, kot ga določa 9. člen ZUP. IP je v obravnavanem postopku izvedel ogled in camera ter organ zaprosil za dodatna pisna pojasnila, pri čemer je prosilca seznanil z zapisnikom ogleda in z dodatnimi pojasnili organa. IP je tako dal prosilcu možnost, da se je izjavil o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so bila pomembna za to odločbo. IP se je v nadaljevanju te obrazložitve opredelil do pravno relevantnih navedb, ki jih je prosilec podal po seznanitvi z navedenimi dokumenti. IP nadalje pojasnjuje, da 9. člen ZUP organu nalaga tudi, da praviloma izvede kontradiktorni postopek, ki omogoča konfrontacijo izjav strank in s tem presojo dokazov na temelju materialne resnice, pri čemer je v postopku, v katerem so udeležene stranke z nasprotnimi interesi, praviloma treba izvesti kontradiktorni postopek na ustni obravnavi. Prvi odstavek 154. člena ZUP namreč določa, da lahko uradna oseba, ki vodi postopek, po lastnem preudarku ali na predlog stranke razpiše ustno obravnavo vselej, kadar je to koristno za razjasnitev zadeve, mora pa jo razpisati v zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče ali izvedence. IP poudarja, da se v postopku s pisno zahtevo za dostop ali ponovno uporabo informacij javnega značaja uporabljajo določbe ZDIJZ, za vprašanja, ki v ZDIJZ niso urejena, pa se subsidiarno uporablja ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ). Navedeno pomeni, da so posamezna vprašanja upravnega postopka po ZDIJZ urejena drugače kot v ZUP. Ker je predmet postopka (zahtevana informacija) vse do pravnomočnosti odločitve IP varovan, je zakonodajalec v 11. členu ZInfP sprejel posebno obliko procesnega dejanja, t.i. ogled in camera. Ta določba uspešno reši primere, ko IP presodi, da mora opraviti kakšno procesno dejanje (npr. postavitev izvedenca, zaslišanje priče, ogled), vendar brez prisotnosti katere od strank ali oseb, ki imajo v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, predvsem zato, ker še ni znana narava dokumenta in bi se s prisotnostjo posredno razkrila vsebina in lastnost zahtevanega dokumenta. Ker se s prisotnostjo vseh navedenih ne bi moglo popolnoma in pravilno ugotoviti resnično dejansko stanje (ker prosilec v vse zahtevane dokumente, potencialni stranski udeleženci pa v dokumente drugih stranskih udeležencev, ne smejo vpogledati, niti zahtevane informacije ne morejo biti predmet obravnave in izmenjave mnenj, izjav, stališč udeležencev na ustni obravnavi), se s tem institutom zagotovi neposredna pravna podlaga za izvedbo procesnega dejanja brez prisotnosti strank oz. javnosti. Da je postopek po ZDIJZ specifičen, kaže tudi določba 12. člena ZInfP, ki omejuje pravico stranke – prosilca do vpogleda v spis (82. člen ZUP). Po določbi 12. člena ZInfP je pravica strank do pregleda dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja iz 82. člena ZUP omejena, in sicer na način, da do pravnomočnosti odločbe IP pravica do vpogleda v spis ne vključuje pregleda zahtevanega dokumenta in drugih dokumentov zadeve, iz katerih bi se dalo razbrati ali sklepati na vsebino zahtevane informacije. Glede na navedeno specifičnost postopka dostopa do informacij javnega značaja je po mnenju IP v skladu z zakonom, da se v določenih postopkih po ZDIJZ načelu kontradiktornosti zadosti s pisnimi izjavami in vlogami, zato izvedba ustne obravnave ni potrebna. Takšno stališče izhaja iz pretekle prakse IP (npr. odločbe št. 090-204/2012/63 z dne 9. 10. 2014, št. 0902-10/2019 z dne 6. 1. 2020, št. 090-281/2022 z dne 18. 11. 2022). Tudi iz sodne prakse izhaja, da v primerih, ko so v postopek vključene stranke z nasprotujočimi interesi, odsotnost ustne obravnave sama po sebi ne šteje za bistveno kršitev določb postopka (npr. sodba Vrhovnega sodišča RS št. I Up 836/2003 z dne 24. 9. 2003). Iz vsega navedenega izhaja, da je glavni namen ustne obravnave v upravnem postopku zadostiti načelu kontradiktornosti. Glede na posebnost postopka dostopa oziroma ponovne uporabe informacij javnega značaja in subsidiarno uporabo ZUP ter upoštevaje okoliščine obravnavanega primera, je IP štel, da je načelu kontradiktornosti zadoščeno s tem, da je prosilcu dal možnost, da se je na pisni način seznanil s celotnim postopkom in izrekel glede ugotovitev IP ter navedb organa.

(8) Prosilec je v svoji zahtevi navedel, da zahteva dinamično posodobljene strojno berljive podatke, ki predstavljajo zemljevid dostavnih območji posameznih pošt (v obliki GeoJSON, KML ali podobno) ALI storitev za iskanje pristojne pošte na podlagi vnesenega naslova z dinamično posodobljenimi podatki in dokumentacijo za uporabo storitve. Ob tem je navedel, da je namen ponovne uporabe informacij javna objava zemljevida z rajoni dostave posameznih pošt. V pritožbenem postopku šele navaja, da je zahteval podatke o poštah, kjer lahko naslovnik prevzame pošto, če mu je poštar ne uspe dostaviti. IP pojasnjuje, da lahko stranka v skladu s 133. členom ZUP in v skladu z načelom dispozitivnosti v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), in sicer vse do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji. Povedano drugače, prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Torej, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih ni navedel v zahtevi. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti..

(9) V konkretnem primeru ni sporno, da je organ za posredovanje informacij javnega značaja zavezan na dveh različnih podlagah, in sicer kot organ iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ (ker je izvajalec javne službe – univerzalne poštne storitve), kot tudi kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava iz prvega 1.a člena ZDIJZ (ker je v 100% lasti Republike Slovenije). ZDIJZ v osmem odstavku 1.a člena določa, da če je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe zavezan tako po 1. členu tega zakona, kot tudi po drugem odstavku 1.a člena, se v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil ali javne službe, uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dostop do informacij za organe, sicer pa določbe, ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Ker prosilec v pritožbi vztraja, da je organ zavezan tudi kot subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, se je IP najprej opredelil do možnosti dostopa na podlagi 4. a člena ZDIJZ.

IP ugotavlja, da poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava niso zavezanci v celotnem obsegu svojega delovanja, temveč zgolj v ožjem delu, in sicer glede dokumentov, ki jih taksativno našteva 4.a člen ZDIJZ. Ta v prvem odstavku kot informacijo javnega značaja določa:

- informacijo iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacijo o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje. Glede na drugi odstavek 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom tudi informacije iz prve alineje prvega ostavka 4.a člena ZDIJZ, ki je nastala na podlagi prej navedenih pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

(10) Ker se zahtevane informacije o zemljevidu dostavnih območji posameznih pošt in o storitvi za iskanje pristojne pošte ne nanašajo na informacije iz sklenjenega pravnega posla niti na izdatke organa za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, prav tako pa tudi ne na »kadrovske« informacije iz druge alineje, 4.a člen ZDIJZ ne predstavlja pravne podlage za razkritje zahtevanih informacij.

(11) Organ je zavezanec tudi na podlagi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ kot izvajalec javnega pooblastila – univerzalne poštne storitve, zato je IP preveril, ali obstaja pravna podlaga za dostop do zahtevanih informacij na podlagi 4. člena ZDIJZ. Za obstoj informacije javnega značaja morajo biti po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ izpolnjeni naslednji pogoji:

-       informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

-       organ mora z njo razpolagati in

-       nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo.

(12) V konkretnem primeru je organ organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo po Zakonu o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/2009-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1). S sklepom o preoblikovanju javnega podjetja Pošta Slovenije, d. o. o., v družbo Pošta Slovenije, d. o. o. (Ur. l. RS 67/2002, s spremembami in dopolnitvami) se je dotedanje javno podjetje Pošta Slovenije, d. o. o. preoblikovalo v družbo Pošta Slovenije, d. o. o., ki nadaljuje z delom kot gospodarska družba brez statusa javnega podjetja. Ustanovitelj in edini družbenik Pošte Slovenije d. o. o., je Republika Slovenija. Področje poštnih storitev sicer ureja z evropskim pravnim redom usklajen Zakon o poštnih storitvah (Ur. l. RS, št. 71/09, v nadaljevanju ZPSto-2), ki v 1. členu določa, da ta zakon določa pogoje in postopek za izvajanje poštnih storitev, ureja zagotavljanje, izvajanje in financiranje univerzalne poštne storitve, uvaja pogoje za dostopnost do poštnega omrežja in izdajanje poštnih vrednotnic Republike Slovenije, določa pristojnosti, organizacijo in delovanje Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (AKOS) kot neodvisnega regulativnega organa v delu, ki se nanaša na poštne storitve, določa pravice in obveznosti izvajalcev in uporabnikov poštnih storitev ter ureja druga vprašanja, povezana s poštno dejavnostjo. 24. člen ZPSto-2 določa, da lahko poštne storitve, če ta zakon ne določa drugače, ob upoštevanju bistvenih zahtev izvaja vsaka fizična ali pravna oseba, ki o tem vnaprej pisno ali po elektronski pošti obvesti agencijo. Za izvajanje univerzalne poštne storitve pa mora fizična ali pravna oseba pridobiti dovoljenje agencije. Iz odločbe št. 3831-3/2023/3 z dne 30. 5. 2023 izhaja, da je Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije organu podelila javno pooblastilo za izvajanje celotne univerzalne poštne storitve, na celotnem ozemlju Republike Slovenije za obdobje 1. 6. 2023 do 31. 5. 2028.

(13) Organ je tako nedvomno zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja na področju izvajanja javnega pooblastila, pri čemer je treba poudariti, da je za vse izvajalce javnih pooblastil značilno, da so lahko zavezani za dostop do informacij javnega značaja samo v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javnopravnih nalog, ne pa tudi z ostalimi dejavnostmi, ki nimajo povezave z izvajanjem teh nalog. Iz tega razloga je treba potegniti mejo med obema vrstama dejavnosti in razmejiti dejavnost, ki pomeni izvajanje javnega pooblastila, od preostalih dejavnosti. Za izvajalce javnih pooblastil je namreč značilno, da lahko opravljajo še zasebnopravne, tržne dejavnosti, v okviru katerih niso zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, zato, ker v tržni sferi podvrženem delu dejavnosti informacije javnega značaja pojmovno ne morejo nastati. Informacije javnega značaja namreč lahko nastajajo samo v tistem delu dejavnosti izvajalca javnega pooblastila, ki pomeni izvajanje javnopravnih nalog. To izhaja iz namena ZDIJZ, ki je v zagotavljanju izvajanja nadzora nad subjekti, ki delujejo v javnem interesu, oziroma, ki opravljajo javnopravne naloge. Tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS, kot izhaja iz sodbe št. I Up 122/2006-3 z dne 25. 4. 2007, je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznost organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo.

(14) Kot že rečeno, je za odločitev v konkretni zadevi pomembno razrešiti vprašanje, ali je organ zavezanec po ZDIJZ tudi v tistem delu dejavnosti, ki se nanaša na zahtevane informacije, torej, ali sodijo v dejavnost univerzalne poštne storitve, ki jo organ izvaja kot javno pooblastilo. Pojem univerzalne poštne storitve je podrobneje opredeljen v 1. odstavku 3. člena ZPSto-2, ki določa, da je univerzalna poštna storitev trajno, redno in nemoteno izvajanje s tem zakonom določenih poštnih storitev s predpisano kakovostjo na celotnem ozemlju Republike Slovenije ali na njenem delu, po cenah, dostopnih za vse uporabnike poštnih storitev. Kot univerzalna poštna storitev se v skladu z 2. odstavkom 3. člena izvajajo naslednje poštne storitve: 1. sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih pošiljk do mase 2 kg, 2. sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih paketov do mase 10 kg, 3. storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke in 4. prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne. Določbe o zagotavljanju univerzalne storitve vsebuje 5. člen ZPSto-2, ki določa, da država v javnem interesu zagotavlja, vsem uporabnikom poštnih storitev, na njenem celotnem ozemlju, pod enakimi pogoji, trajno, redno in nemoteno izvajanje univerzalne storitve, ki se sme prekiniti le zaradi višje sile ali v razmerah, nevarnih za dostavljavca. Agencija lahko imenuje enega ali več izvajalcev univerzalne storitve za celotno ozemlje Republike Slovenije. Agencija lahko imenuje različne izvajalce univerzalne storitve za zagotavljanje različnih delov univerzalne storitve in za pokrivanje različnih delov ozemlja Republike Slovenije, pri čemer mora zagotoviti, da se ne prekrivajo obveznosti univerzalne storitve (2. odstavke 5. člena) Z univerzalno storitvijo se vsem uporabnikom poštnih storitev zagotavljata najmanj pet delovnih dni tedensko najmanj en sprejem in ena dostava dnevno na dom ali v prostore vsake fizične ali pravne osebe. Tedenska pogostost sprejema in dostave se ob povečanem številu dela prostih dni v posameznem tednu sorazmerno zmanjša (3. odstavek 5. člena). Imenovanje izvajalca univerzalne storitve določa 7. člen, in sicer agencija imenuje izvajalca univerzalne storitve ter mu naloži obveznost izvajanja univerzalne storitve, kadar presodi, da je za kakovostno zagotavljanje univerzalne storitve na posameznem delu ozemlja Republike Slovenije to potrebno. Agencija lahko imenuje izvajalca univerzalne storitve za vsako poštno storitev, ki se izvaja kot del univerzalne storitve, ali za več teh storitev skupaj. Agencija lahko imenuje izvajalca univerzalne storitve za posamezni del ozemlja Republike Slovenije ali pa za celotno ozemlje Republike Slovenije. Agencija imenuje izvajalca univerzalne storitve iz prejšnjega odstavka z odločbo na podlagi analize stanja ali z odločbo na podlagi javnega razpisa (2. odstavek 7. člena). V 6. členu ZPSto-2 ureja način obveščanja, in sicer določa, da mora izvajalec univerzalne storitve vsaj enkrat letno objaviti dovolj natančne in posodobljene informacije o posameznih lastnostih in kakovosti univerzalne storitve. Informacije o splošnih pogojih in cenah mora objaviti najmanj sedem dni pred njihovo uveljavitvijo. Te informacije mora izvajalec univerzalne storitve objaviti na svojih spletnih straneh in v poslovnih prostorih, namenjenih za neposredno delo z uporabniki poštnih storitev. Kadar se izvajalec univerzalne storitve v teh informacijah sklicuje na tehnične standarde, se mora sklicevati na standarde poštnih storitev, ki so objavljeni v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Natančnejše pogoje za izvajanje univerzalne pošte storitve določajo Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve, ki jih je sprejel AKOS (Ur. l. RS, št. 173/20). Ta v tretjem členu določa, da kakovost univerzalne poštne storitve zajema zagotavljanje: - najmanj pet delovnih dni tedensko najmanj en sprejem in eno dostavo poštnih pošiljk dnevno na dom ali v prostore vsake fizične ali pravne osebe, - ustreznega števila in delovnega časa kontaktnih točk za neposredno delo z uporabniki poštnih storitev, - ustreznega števila poštnih nabiralnikov, - ustreznih rokov prenosa poštnih pošiljk in - ustreznih postopkov reševanja reklamacij in ugovorov. Splošni pogoji v 4. členu urejajo kontaktno točko, in sicer je ta namenjena neposrednemu delu z uporabniki poštnih storitev in je lahko organizirana kot pošta, pogodbena pošta ali posebna organizacijska oblika točke za stike, ki jo določi izvajalec univerzalne storitve. Kontaktna točka mora poslovati v ustreznih prostorih oziroma v ustreznem prevoznem sredstvu in mora biti opremljena tako, da zagotavlja uporabnikom poštnih storitev vse poštne storitve, ki sodijo v univerzalno poštno storitev predpisane kakovosti, ki jo izvajalec univerzalne poštne storitve izvaja. Postanek premične kontaktne točke mora biti na mestu, ki je vnaprej določeno in objavljeno. Izvajalec univerzalne poštne storitve mora zagotoviti tolikšno število in takšno razporeditev kontaktnih točk na celotnem ozemlju Republike Slovenije oziroma na delu ozemlja, da so upoštevane razumne potrebe uporabnikov poštnih storitev in da se univerzalna poštna storitev izvaja v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve, in s tem splošnim aktom. Šteje se, da izvajalec univerzalne poštne storitve izpolni zahteve iz prejšnjega odstavka tega člena, če zagotovi: - najmanj eno kontaktno točko, organizirano kot pošta ali pogodbena pošta, v vsaki občini na ozemlju Republike Slovenije, - da za 95 % prebivalcev Republike Slovenije zračna razdalja do najbližje pošte ali pogodbene pošte ne presega 4,5 kilometra, - da je vsem prebivalcem, ki imajo do najbližje pošte ali pogodbene pošte več kot 4,5 kilometra zračne razdalje, omogočeno naročilo brezplačne ponovne dostave nevročenih pošiljk v okviru redne dostave, - da je vsem prebivalcem, ki imajo do najbližje pošte ali pogodbene pošte več kot 4,5 kilometra zračne razdalje, omogočeno naročilo oddaje vseh pošiljk in plačilo poštnine za vse oddane pošiljke na domu oziroma v prostorih vsake fizične ali pravne osebe neposredno pri dostavljavcu, v okviru njegovega obhodnega reda in - da je vsem prebivalcem, ki imajo do najbližje pošte ali pogodbene pošte več kot 4,5 kilometra zračne razdalje, omogočeno naročilo dostave in oddaje poštnih pošiljk dostavljavcu na vnaprej dogovorjeni lokaciji in času postanka, v okviru obhodnega reda dostavljavca. V kolikor izvajalec univerzalne poštne storitve z analizo razumnih potreb uporabnikov poštnih storitev, ki temelji na letnem merjenju števila obiskov in števila izvedenih storitev na kontaktni točki, ki je edina pošta ali pogodbena pošta v občini, dokaže, da bi bilo razumnim potrebam uporabnikov poštnih storitev zadoščeno tudi v primeru preoblikovanja kontaktne točke v drugo organizacijsko obliko, se ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena izjemoma šteje, da izvajalec univerzalne poštne storitve izpolni zahteve iz tretjega odstavka tega člena tudi, če v takšni občini ni zagotovljene kontaktne točke, organizirane kot pošta ali pogodbena pošta, temveč je na podlagi soglasja agencije, izdanega v postopku preoblikovanja kontaktne točke, organizirana druga oblika kontaktne točke. Kljub preoblikovanju morajo biti izpolnjeni pogoji iz druge do pete alineje prejšnjega odstavka. Šesti člen Splošnega akta, ki določa zaprtje kontaktne točke, predpisuje, da se zaprejo lahko le kontaktne točke, ki glede na kriterije iz četrtega odstavka 4. člena tega splošnega akta niso obvezne. Izvajalec univerzalne poštne storitve mora pred nameravanim zaprtjem kontaktne točke pridobiti soglasje agencije. V ta namen agenciji posreduje analizo stanja, ki vsebuje natančno analizo razumnih potreb uporabnikov poštnih storitev, ki jih kontaktna točka pokriva, natančno obrazložene in utemeljene razloge za zaprtje kontaktne točke ter način izvajanja univerzalne poštne storitve v predpisani kakovosti po njenem zaprtju. Izvajalec univerzalne poštne storitve mora k analizi stanja priložiti mnenje lokalne skupnosti. Agencija izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če ugotovi, da se predpisana kakovost univerzalne poštne storitve po zaprtju kontaktne točke, na območju, ki ga ta pokriva, ne bo poslabšala.

(15) Kot je bilo poudarjeno zgoraj (12), je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznost organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. Glede na navede predpise s področja izvajanja univerzalne poštne storitve, organ v okviru javnega pooblastila ni dolžan za namen obveščanja uporabnikov storitev izdelati ali omogočiti dostopa/ponovne uporabe zemljevida ali spletne aplikacije o rajonu dostavnih pošt. Organ ima na svojih spletnih straneh javno dostopen iskalnik kontaktnih točk (iskalnik poslovalnic), vendar ta ne omogoča iskanja po kraju, če v kraju kontaktna točka ne obstaja. Prav tako ta iskalnik ne omogoča iskanja pristojne pošte po naslovu, torej zahtevanih podatkov, zato IP ni ugotavljal in preverjal navedb organa o zadržkih za ponovno uporabo do te aplikacije. Je pa organ v okviru kakovosti univerzalne poštne storitve dolžan zagotavljati ustrezno gostoto poštnega omrežja. Ta mora biti zagotovljena v obliki kontaktnih točk, in sicer najmanj eno kontaktno točko, organizirano kot pošta ali pogodbena pošta, v vsaki občini na ozemlju Republike Sloveniji in da za 95 % prebivalcev Republike Slovenije zračna razdalja do najbližje pošte ali pogodbene pošte ne presega 4,5 kilometra. Navedeni pogoj mora biti izpolnjen tudi po tem, ko organ zapre določeno kontaktno točko. Iz zapisnika o ogledu in camera št. 090-55/2024/13 izhaja, da organ za to, da bi preveril izpolnjevanje navedenega pogoja enkrat letno od Ministrstva za notranje zadeve pridobi podatke o tem koliko gospodinjstev živi na določenem naslovu in kakšne so geografske koordinatne točke tega naslova. Navedene podatke organ pridobi v Excel tabeli v fizični obliki na cd-ju. Po prejemu teh podatkov organ tabelo dopolni še tako, da vanjo vnese kontaktne točke in njihove koordinate.[1] Na podlagi teh podatkov organ izračuna za vsak naslov najbližjo kontaktno točko oziroma razdaljo do vsake kontaktne točke. V ločeni tabeli organ za namen preveritve izpolnjevanja pogoja »da več kot 95 % prebivalcev ne sme biti oddaljenih več kot 4,5 km do kontaktne točke«, izračuna delež, koliko prebivalcev je oddaljenih več/manj kot 4,5 km. Na ogledu in camera se je IP prepričal z vpogledom v navedeno tabelo in ugotovil, da je s pomočjo navedene tabele mogoče ugotoviti razdaljo do različnih kontaktnih točk, pri čemer ni razvidno, katera kontaktna točka je dostavna pošta. Prav tako pa se je IP prepričal, da organ vodi te podatke v obliki Excel tabele z vpogledom v dopis št. 071-1431/2023/3 (132-18) z dne 7. 4. 2023 Ministrstva za notranje zadeve, Direktorata za upravne notranje zadeve, Sektorja za registracijo prebivalstva in javne listine (MNZ), iz katerega izhaja, da organ te podatke pridobiva na zgoščenki. Prav tako pa iz vloge organa št. 1/50-9889/1-19 z dne 26. 8. 2019 za izdajo soglasja k zaprtju kontaktne točke 1109 Ljubljana, ki jo je naslovil na AKOS izhaja, da je organ preveril izpolnjevanje kakovosti univerzalne storitve z vidika gostote poštnega omrežja na zgoraj opisan način, pri čemer ob tem ni predložil določene druge dokumentacije, ki bi se nanašala na ta pogoj. Iz odločbe AKOS št. 3831-46/2019/4 z dne 19. 12. 2019 pa izhaja, da je AKOS ob odločanju o podaji soglasja za zaprtje kontaktne točke preveril kakovost izvajanja univerzalne storitve na način, da je z uporabo zemljevida Google maps preveril oddaljenost bližnjih kontaktnih točk od te, ki se zapira, in ugotovil, da bodo uporabniki poštnih storitev z območja, ki ga pokriva kontaktna točka, katere zaprtje se predlaga, lahko opravljali vse poštne storitve.

(16) Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da se zagotavljanje kakovosti univerzalne poštne storitve z vidika gostote poštnega omrežja preverja na način, da organ pridobi od MNZ enkrat leto oziroma ob priložnosti zaprtja kontaktne točke, podatke o številu prebivalcev in naslovih ter njihovih geografskih koordinatah na zgoščenki, IP zaključuje, da navedeni podatki niso zahtevane informacije. Namreč v navedeni tabeli, ki sicer omogoča iskanje po naslovu, niso prikazane dostavne pošte, ampak razdalja do vseh kontaktnih točk. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da so to naslovne pošte in ne dostavne pošte. Prav tako oblika informacij, v kateri organ hrani podatke o kontaktnih točkah, ne ustreza zahtevi prosilca, saj se podatki nahajajo v obliki Excel tabele in niso dostopni javnosti preko API vmesnika. 10. č člen ZDIJZ namreč določa, da organi, ki pri izvajanju javnih nalog ustvarjajo ali pridobivajo dinamične podatke, omogočijo njihovo ponovno uporabo takoj po tem, ko jih zberejo, prek ustreznih vmesnikov za aplikacijsko programiranje. Prav tako pa ne gre za dinamične podatke, ampak jih organ pridobi od MNZ in vnese podatke o kontaktnih točkah enkrat letno oziroma ob podaji vloge za zaprtje kontaktne točke. Ker navedeni podatki ne ustrezajo zahtevi prosilca, se IP ni opredeljeval do navedb organa o omejitvah dostopa.

(17) Zahteva prosilca se nanaša na dostavne pošte. To je pošta, od koder poštar prevzame posamezno pošto in jo nese na naslov stranke. Če stranke ni doma, ji poštar pusti obvestilo o vročitvi. Na njem je razvidno, kje je prevzemna pošta oziroma, kje lahko stranka prevzame svojo pošto. Prevzemna ali vročilna pošta je lahko druga kot pa je dostavna pošta. Pri tem je dal organ primer, da je za prebivalce kraja Fram dostavna pošta pošta Rače. Ob neuspeli vročitvi pa prevzame pošiljko uporabnik na pošti v Framu. Dostavo izvajajo tudi poštna vozila, poleg poštarjev, odvisno za katero vrsto pošiljke gre. Ker je prosilec v svoji zahtevi navedel, da zahteva zemljevid dostavnih območji oziroma pristojne pošte za namen objave zemljevida z rajoni dostavnih območji posameznih pošt, sprememba zahteve v pritožbi pa ni dovoljena, se je IP osredotočil na vprašanje javnih pooblastil glede dostavnih pošt. Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, se dejansko stanje v pritožbenem postopku ni osredotočilo tudi na vprašanje javnih pooblastil glede prevzemnih oziroma vročilnih pošt, ki so kot je pojasnil organ druge pošte kot pa dostavne pošte. Obseg univerzalne poštne storitve, kot je določen s 3. členom ZPSto-2, glede dostave določa vrsto pošiljke (poštna pošiljka ali paket), njeno težo, frekvenco (ena dostava pet delovnih dni tedensko na dom). V splošnih pogojih glede dostave niso določeni nobeni drugi bolj natančni pogoji. Prosilec s tem, ko zahteva zemljevid dostavnih območji oziroma pristojne dostavne pošte glede na naslov za dostavo, zahteva informacije, ki niso neposredno povezane z opravljanjem univerzalne poštne storitve. Ker podatki o dostavnih poštah niso del izvajanja javnih pooblastil, to ne postanejo tudi, če so dani na podlagi pogodbe o dostopu do poštnega omrežja izvajalcem zamenjlivih poštnih storitev. Država oz. lokalna skupnost mora nekatere dejavnosti (kot npr. univerzalno poštno storitev) v določeni meri z vidika javnega interesa (glej 5. člen ZPSto-2) regulirati zato, ker bi absolutna podvrženost zgolj tržnim zakonitostim lahko vodila do motenj v delovanju družbe oziroma neenakomerni porazdeljenosti posameznih dobrih oziroma (poštnih) storitev. Vendar pa z vidika uporabnikov univerzalne poštne storitve, po oceni IP ni pomemben podatek o tem, katera pošta je pristojna za posamezno geografsko območje, pač pa je pomembno, da se takšna storitev izvaja na celotnem ozemlju, trajno, redno in nemoteno, kot je to določeno v ZPSto-2. To pomeni, da bi lahko teoretično pošta dostavo izvajala iz ene dostavne pošte za celotno državo. V kolikor je takšno delovanje regulirane storitve v zakonsko določenem obsegu ustrezno zagotovljeno, je nadalje (z vidika javnosti) nepomembno, kako si družba organizira svoj delovni proces (kamor sodijo tudi odločitve o rajonu dostavne pošte) z namenom maksimizacije dobička iz naslova svojih drugih dejavnosti in storitev, s katerimi družba konkurira na trgu. Posledično informacije o rajonu dostavnih pošt, ki jih je prosilec od organa zahteval, ne izpolnjujejo kriterijev informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ.

(18) IP je v obravnavanem primeru najprej ugotovil, da informacije, ki pri organu obstajajo in jih je organ izdelal na področju izvajanja javnih pooblastil (lokacije kontaktnih točk), ne ustrezajo zahtevi prosilca. Ugotovil je namreč, da iz podatkov ni razvidna lokacija dostavne pošte glede na naslov posameznika, ampak razdalja do kontaktnih točk. Prav tako pa organ ne razpolaga z dinamičnimi podatki, ki bi bili dostopni preko API vmesnika. Glede zahtevane informacije o rajonu dostavnih pošt (zemljevid dostavnih območji posameznih pošt oziroma storitev za iskanje pristojne pošte na podlagi vnesenega naslova) pa ne izpolnjujejo kriterijev za obstoj informacije javnega značaja, ker ne izvirajo iz delovnega področja organa v smislu opravljanja njegovih javnopravnih nalog, zato IP ni imel podlage, da bi se nadalje spuščal v ugotavljanje (ne)obstoja zahtevanih informacij v dinamični obliki oziroma izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja.

(18) Upoštevajoč vse navedeno IP zaključuje, da zahtevane informacije ne predstavljajo informacije javnega značaja, ker se ne nanašajo na javnopravne naloge organa in posledično ne spadajo v njegovo delovno področje v smislu kriterija za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, saj se dokumenti ne nanašajo na izvajanje univerzalne poštne storitve, ki predstavlja del poslovanja, v katerem je organ zavezan posredovati informacije javnega značaja. Upoštevaje navedeno je IP na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

(19) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali.

(20) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] Navedena tabela ima naslednje rubrike: šifra občine, naziv občine, šifra naselja, ime naselja, podatek o naziv občine in naziv naselja, ime ulice, hišna številka, dodatek hišne številke, poštna številka naslovne pošte, naziv naslovne pošte, enoznačna šifra naslova, število stalno prijavljenih prebivalcev, koordinate naslova.