prosilec - Pošta Slovenije d.o.o.

POVZETEK:

Prosilec se je pritožil zoper pisni odgovor zavezanca glede posredovanja dokazil o izpolnjevanju pogojev za imenovanje generalnega direktorja in članice poslovodstva zavezanca, IP pa po preučitvi pritožbe ugotavlja, da zahtevani dokumenti pomenijo informacijo javnega značaja iz 2. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, pri čemer so ti podatki absolutno javni že na podlagi zakona, podan pa je tudi javni interes za razkritje. Zavezanec je dolžan prekriti le varovane osebne podatke, ki niso v zvezi z imenovanjem na položaj generalnega direktorja in članice poslovodstva in varovane osebne podatke tretjih oseb.
 

ODLOČBA:

Številka: 09021-1/2024/6

Datum: 23. 1. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju: prosilec), z dne 29. 12. 2023, zoper pisni odgovor Pošte Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, 2500 Maribor (v nadaljevanju: zavezanec), št. U7/6892/1-2023/VŠ, z dne 13. 12. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca, z dne 29. 12. 2023, zoper pisni odgovor Pošte Slovenije d.o.o., št. U7/6892/1-2023/VŠ, z dne 13. 12. 2023, se delno ugodi in se pisni odgovor delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:

-       Diploma Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije št. 1415-B2MZ-0200 z dne 15. 1. 2016, skupaj s Potrdilom o overitvi prepisa Notarke Mojce Tavčar Pasar z dne 6. 10. 2022, pri čemer mora prekriti datum in kraj rojstva diplomanta,

-       Diploma Ekonomske fakultete Zagreb št. 12193 R 94 z dne 18. decembra 1999, skupaj s prevodom v slovenskem jeziku in Klavzulo o nostrifikaciji, št. 1503/2022 IFM/UU z dne 28. 1. 2003, pri čemer mora prekriti datum in kraj rojstva diplomantke,

-       Potrdilo Ministrstva za pravosodje št. 71010-277172/2022-2 z dne 19. 10. 2022, pri čemer mora prekriti naslov in EMŠO,

-       Potrdilo Ministrstva za pravosodje št. 71010-286560/2022-2 z dne 26. 10. 2022, pri čemer mora prekriti naslov in EMŠO,

-       Izpis opravljenih izpitov za …, pri čemer mora prekriti številko študenta,

-       Potrdilo o opravljenih izpitih (izpisek ocen) za …, pri čemer mora prekriti matično številko ter datum in kraj rojstva,

-       Priporočilo za …,

-       Potrdilo o znanju tujih jezikov za …, pri čemer mora prekriti matično številko JMBG,

-       Potrdilo o udeležbi na S.P.I.N. Workshop.

2.     Pritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan skladno s 1. točko izreka te odločbe prekriti, zavrne.

3.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je dne 13. 11. 2023 organu posredoval zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja, iz katerih bo razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za imenovanje poslovodnikov Pošte Slovenije d.o.o., in sicer … na položaj generalnega direktorja in … na položaj članice poslovodstva.

Zavezanec je s pisnim odgovorom št. U7/6892/1-2023/VŠ, z dne 13. 12. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločitev) zahtevku ugodil, skladno s petim odstavkom 6. člena in 26.a člena ZDIJZ. Navedel je, da so pogoji, ki jih morajo izpolnjevati poslovodniki za imenovanje, predpisani z Aktom o ustanovitvi družbe Pošte Slovenije d.o.o., ki je dostopen preko povezave v poslovnem registru AJPES. Poslovodnika sta ob kandidaturi in v času imenovanja izpolnjevala vse zahtevane pogoje, zato se je imenovanje zaključilo z izborom. Dalje je zavezanec navedel, da so zahtevane informacije javno dostopne na spletni strani zavezanca pod posameznimi zavihki.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 29. 12. 2023, v kateri navaja, da mu je zavezanec posredoval zgolj napotitev na spletne strani, kjer pa se zahtevane informacije ne nahajajo, saj so tam zgolj splošne navedbe, manjkajo pa zahtevana potrdila. Prosilec navaja, da zahteva kopijo diplome, kopijo potrdila o nekaznovanosti ter kopijo potrdila o znanju tujega jezika za predsednika uprave in članico uprave.

Na podlagi poziva IP z dne 8. 1. 2024 je zavezanec odstopil dokumentacijo, ki je bila predmet zahteve prosilca.

Pritožba je delno utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločitev zavezanca v celoti.

Zavezanec je sicer v svoji odločitvi navedel, da je zahtevi prosilca ugodil ter prosilca napotil na spletne strani zavezanca, vendar pa IP ugotavlja, da se zahtevani dokumenti tam ne nahajajo.

Uvodoma IP ugotavlja, da so glede na zahtevo prosilca predmet presoje v konkretnem postopku naslednji dokumenti:

-       Diploma Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije št. 1415-B2MZ-0200 z dne 15. 1. 2016, skupaj s Potrdilom o overitvi prepisa Notarke Mojce Tavčar Pasar z dne 6. 10. 2022,

-       Diploma Ekonomske fakultete Zagreb št. 12193 R 94 z dne 18. decembra 1999, skupaj s prevodom in Klavzulo o nostrifikaciji, št. 1503/2022 IFM/UU z dne 28. 1. 2003,

-       Potrdilo Ministrstva za pravosodje št. 71010-277172/2022-2 z dne 19. 10. 2022,

-       Potrdilo Ministrstva za pravosodje št. 71010-286560/2022-2 z dne 26. 10. 2022,

-       Izpis opravljenih izpitov za …,

-       Potrdilo o opravljenih izpitih (izpisek ocen) za …,

-       Priporočilo za …,

-       Potrdilo o znanju tujih jezikov za …,

-       Potrdilo o udeležbi na S.P.I.N. Workshop.

1.     Informacija javnega značaja

IP v nadaljevanju ugotavlja, ali zahtevana dokumentacija izpolnjuje vse pogoje, da jo lahko opredelimo kot informacijo javnega značaja. V konkretnem primeru ni sporno, da je organ za posredovanje informacij javnega značaja zavezan na dveh različnih podlagah, in sicer kot organ iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ (ker je izvajalec javne službe – univerzalne poštne storitve), kot tudi kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava iz prvega 1.a člena ZDIJZ (ker je v 100% lasti Republike Slovenije).  ZDIJZ v osmem odstavku 1.a člena določa, da če je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe zavezan tako po 1. členu tega zakona, kot tudi po drugem odstavku 1.a člena, se v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil ali javne službe, uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dostop do informacij za organe, sicer pa določbe, ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. IP zato v nadaljevanju ugotavlja, na kateri podlagi je organ zavezan glede dokumentov, ki jih je prosilka zahtevala v konkretni zahtevi.

Glede na to, da je prosilec zahteval dokumentacijo, ki se nanaša na imenovanje generalnega direktorja in članico poslovodstva pri zavezancu, IP ugotavlja, da tega postopka izbire in imenovanja ni mogoče šteti v izvajanje javnopravnih nalog zavezanca, saj ni v povezavi z izvajanjem javne službe univerzalne poštne storitve. Zavezanec glede na navedeno v konkretni zadevi ni zavezan za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ.[1]

IP dalje ugotavlja, da poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava niso zavezanci v celotnem obsegu svojega delovanja, temveč zgolj v ožjem delu, in sicer glede dokumentov, ki jih taksativno našteva 4.a člen ZDIJZ. Ta v prvem odstavku kot informacijo javnega značaja določa:

- informacijo iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacijo o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

Glede na drugi odstavek 4.a člena ZDIJZ so informacije javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom tudi informacije iz prve alineje prvega ostavka 4.a člena ZDIJZ, ki so nastala na podlagi prej navedenih pravnih poslov oziroma so z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

IP ugotavlja, da gre v primeru zahtevane dokumentacije za informacije v zvezi z imenovanjem poslovodnih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za imenovanje. V skladu s 26. členom Akta o ustanovitvi družbe Pošta Slovenije, d.o.o. z dne 2. 3. 2021, je za člana poslovodstva lahko imenovana vsaka poslovno sposobna fizična oseba, ki poleg zakonsko določenih pogojev izpolnjuje tudi naslednje pogoje:

1.    ima pridobljeno 7. raven izobrazbe (naravoslovne ali družboslovne smeri),

2.    pripravi program dela, iz katerega izhaja poznavanje problematike poštne dejavnosti,

3.    ima najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih ali v organih vodenja in nadzora velike gospodarske družbe ali druge primerljive izkušnje,

4.    obvlada znanje vsaj enega svetovnega jezika na višji ravni,

5.    ima strokovne, organizacijske in druge sposobnosti za opravljanje najodgovornejših nalog.

V Povabilu k prijavi za imenovanje člana poslovodstva – generalnega direktorja družbe Pošta Slovenije d. o. o., z dne 30. 9. 2022, pa so bili določeni še dodatni pogoji člana poslovodstva- generalnega direktorja.

Za konkretni primer relevantne pogoje določa tudi 255. člen ZGD-1, ki pravi, da je član organa vodenja ali nadzora lahko vsaka poslovno sposobna fizična oseba, razen oseba, ki:

1.  je že član drugega organa vodenja ali nadzora te družbe;

2. je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Ta oseba ne sme biti član organa vodenja ali nadzora pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora;

3.  ji je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer dokler traja prepoved, ali

4. je bila kot član organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil začet stečajni postopek, pravnomočno obsojena na plačilo odškodnine upnikom v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje podjetij, o odškodninski odgovornosti, in sicer še dve leti po pravnomočnosti sodbe.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da obravnavani dokumenti (kopija diplome, potrdila o nekaznovanosti in potrdila/dokazila o znanju tujih jezikov) izkazujejo izpolnjevanje pogojev za imenovanje na položaj generalnega direktorja in za članico poslovodstva. Gre torej za informacije javnega značaja iz 2. alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona. S kopijo diplome sta kandidata izkazovala pridobljeno raven izobrazbe, z dokazili o znanju tujih jezikov sta izkazovala obvladovanje tujega jezika, s potrdilom iz kazenske evidence pa sta izkazovala zahtevan pogoj glede nekaznovanosti.

2.     Osebni podatki

IP dalje ugotavlja, da zahtevana dokumentacija vsebuje tudi osebne podatke, zato je v nadaljevanju preveril še, ali gre prosto dostopne podatke ali pa gre za varovane osebne podatke, ki se jih ne sme razkriti.

Na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2). V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov. IP ugotavlja, da so podatki o imenih in priimkih, podpisih, izobrazbi, naslovih, datumih in krajih rojstva ter delovnih mestih oziroma položajih posameznih fizičnih oseb nedvomno osebni podatki. IP je tako preveril, ali je za obdelavo predmetnih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov pa se sklicuje tudi ZVOP-2 (prvi odstavek 6. člena) in 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes.

Kot je IP utemeljil že zgoraj, zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, ki se nanašajo na imenovanje generalnega direktorja in članico poslovodstva pri zavezancu le-te pa so absolutno javne na podlagi drugega odstavka 6.a člena ZDIJZ. Navedeni člen ZDIJZ določa, da se z namenom povečanja transparentnosti nad porabo sredstev poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dovoli dostop do zahtevanih informacij javnega značaja iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona. Ker so torej ti podatki absolutno javni, IP v postopek ni pozival stranskih udeležencev, saj je skladno z a 26. a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

Nasprotno pa IP ni našel zakonite pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov, iz katerih ni razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za imenovanje generalnega direktorja ali članice poslovodstva, in za varovane osebne podatke tretjih oseb, nahajajo pa se v nekaterih delih zahtevanih dokumentov, kar je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve te odločbe.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da:

-       Dokument Diploma Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije št. 1415-B2MZ-0200 z dne 15. 1. 2016, skupaj s Potrdilom o overitvi prepisa Notarke Mojce Tavčar Pasar z dne 6. 10. 2022, vsebuje ime in priimek generalnega direktorja ter datum in kraj rojstva, pri čemer IP ugotavlja, da so varovani osebni podatki o datumu in kraju rojstva. Prav tako diploma vsebuje ime in priimek ter podpis dekana fakultete kot zastopnika, ki niso varovani osebni podatki, saj gre za javne podatke v skladu z Zakonom o Poslovnem registru Slovenije. Potrdilo o notarski overitvi prepisa diplome vsebuje ime in priimek notarke in njen naslov ter ime in priimek notarskega pomočnika, pri čemer IP ugotavlja, da ne gre za varovane osebne podatke, ker gre pri izvajanju notarske funkcije za izvajanje javne funkcije in so podatki javni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

-       Dokument Diploma Ekonomske fakultete Zagreb, skupaj s prevodom v slovenskem jeziku in klavzulo o nostrifikaciji vsebuje ime in priimek članice poslovodstva zavezanca, ki sta javna podatka ter datum in kraj rojstva, ki spadata pod varovane osebne podatke, saj niso v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za imenovanje. Javni pa so podatki o profesorjih, dekanih fakultet in rektorju, ker gre za podatke v povezavi z delovnim mestom javnega uslužbenca, ki so javni na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

-       Dokument Potrdilo o nekaznovanosti št. 71010-277172/2022-2 z dne 19. 10. 2022 vsebuje ime in priimek generalnega direktorja, EMŠO in naslov, pri čemer IP ugotavlja, da so podatki o EMŠO in naslovu varovani osebni podatki.

-       Dokument Potrdilo o nekaznovanosti št. 71010-286560/2022-2 z dne 26. 10. 2022 vsebuje ime in priimek članice poslovodstva, EMŠO in naslov, pri čemer IP ugotavlja, da so podatki o EMŠO in naslovu varovani osebni podatki.

-       Dokument Izpis ocen generalnega direktorja vsebuje njegov ime in priimek ter številko študenta, pri čemer gre pri številki študenta za varovan osebni podatek.

-       Dokument Potrdilo o opravljenih izpitih za članico poslovodstva vsebuje ime in priimek, matično številko ter datum in kraj rojstva, pri čemer IP ugotavlja, da so podatki o matični številki, datumu in kraju rojstva varovani osebni podatki.

-       Dokument Priporočilo vsebuje poleg imena in priimka članice poslovodstva tudi ime in priimek direktorja družbe ter njegov podpis, pri čemer so ti podatki javni, saj gre za zastopnika družbe. Podatki o imenu, priimku, podpisu in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen, so namreč javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru.

-       Dokument Potrdilo o znanju tujih jezikov In Lingua d.o.o. vsebuje ime in priimek članice poslovodstva in matično številko (JMBG) ter ime in priimek ter podpis direktorice, pri čemer je podatek o matični številki (JMBG) varovan osebni podatek.

-       Dokument Potrdilo o udeležbi na S.P.I.N. Workshop vsebuje ime in priimek članice poslovodstva ter podpis izdajatelja, ki pa niso varovani osebni podatki.

3.     Delni dostop

IP je v nadaljevanju preverjal, ali je možen t.i. delni dostop do zahtevanih dokumentov. Ta je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona (izjeme – op. IP) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Nadalje je ta določba konkretizirana v 19. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju: Uredba), iz katere sledi, da je delni dostop mogoč, če je varovane informacije mogoče iz dokumenta fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne.

Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da je izvedba delnega dostopa možna pri vseh zahtevanih dokumentih, na način kot je navedeno v prejšnji točki obrazložitve te odločbe.

4.     Javni interes

Kljub temu, da ni ni nobenega dvoma, da so zgoraj navedene informacije javnega značaja (ob izvedbi ustreznega delnega dostopa) prosto dostopne, pa IP v nadaljevanju še dodatno utemeljuje, da je glede teh informacij tudi javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa. Na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ se ne glede na obstoj katerekoli izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije (razen če gre za določene tajne ali davčne podatke oziroma podatke poročevalskih enot za potrebe državne statistike, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre).

Test javnega interesa zato pomeni izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Pri testu javnega interesa gre za tehtanje, s katerim mora organ pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno varovanimi osebnimi podatki. Pri uporabi testa prevladujočega javnega interesa je potrebno presoditi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije.

IP ugotavlja, da prosilec zahteva dokumente, ki so povezani s postopkom izbire kandidata za delovno mesto generalnega direktorja in članice poslovodstva organa, katerega edini ustanovitelj in edini družbenik je Republika Slovenija, ki uresničuje ustanoviteljske pravice prek Slovenskega državnega holdinga, d. d.. Gre torej za vprašanje »kadrovanja« države. Za vprašanje, kako strokovno usposobljene in osebnostno primerne ljudi je država, preko članov nadzornega sveta, postavila na vodilno mesto družbe, ki je v njeni izključni lasti. Namen, ki ga mora država pri tovrstnih imenovanjih zasledovati, je namreč, da bi vodstveni kader pripomogel k doseganju boljših poslovnih rezultatov družbe ter posledično k povečanju premoženja Republike Slovenije, poleg tega pa je namen tudi zagotoviti kvalitetno, odgovorno in učinkovito delo, ki ga organ izvaja v okviru svojih javnopravnih dejavnosti.

Kot je pojasnjeno že zgoraj, organ izvaja javnopravne naloge. Organa družbe sta nadzorni svet in poslovodstvo. Generalnega direktorja, ki je član poslovodstva, imenuje in razrešuje nadzorni svet, v skladu s 23. členom Sklepa o preoblikovanju javnega podjetja Pošta Slovenije, d.o.o., v družbo Pošta Slovenije, d.o.o. (Uradni list RS, št. 67/02, 96/03 in 69/05; v nadaljevanju Sklep). 20. člen Sklepa določa, da nadzorni svet šteje sedem članov, od katerih jih ustanovitelj, torej Republika Slovenija, imenuje pet, dva člana nadzornega sveta pa voli svet delavcev. Glede na to je posledično tudi odločitev o izbiri generalnega direktorja nedvomno povezana z vsakokratno politično oblastjo. Ob tem pa se v javnosti pogosto zastavlja vprašanje, ali država oziroma točneje vlada, dejansko zagotavlja kakovostno upravljanje družbe (organa), ki jo ima v lasti. Pri imenovanju najvišjih predstavnikov družbe v 100 % državni lasti je namreč temeljnega pomena zagotavljanje preglednosti dela pristojnih organov in odgovornosti ter s tem zmanjšanje možnosti neodgovornega ali arbitrarnega sprejemanja političnih in strokovnih odločitev, saj preglednost prispeva k bolj premišljenim odločitvam in s tem k dvigu kakovosti dela.

Prav tako se problematika s tega področja vsekakor dotika širše javnosti in konkretne informacije lahko pripomorejo k temu, da državljani razumejo posledice sprejetih odločitev, oziroma izrazijo morebitne (relevantne) pomisleke glede takih odločitev. Splošno znano je, da se ob vsakokratni izbiri vodstva družbe v javnosti razvije razprava glede ustreznosti kandidatov v zvezi z izpolnjevanjem pogojev in ali je bila pri tem zagotovljena objektivnost in nepristranskost odločanj nadzornega sveta organa. IP zato ugotavlja, da bi razkritje zahtevanih dokumentov, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev in meril za zasedbo predmetnega delovnega mesta, zagotovo imelo pomemben prispevek k javni razpravi o omenjenih temah. Ob tem pa bi javna korist od obveščenosti o vsebini zahtevanih dokumentov upravičila poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov oziroma širše zasebnosti, ker bi koristi razkritja presegle težo posega v slednjo pravico.[2]

IP tako ocenjuje, da javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov iz postopka imenovanja kandidata za delovno mesto generalnega direktorja in članice poslovodstva organa, iz katerih izhaja izpolnjevanje pogojev za imenovanje, nedvomno pretehta nad interesom konkretnih posameznikov za omejitev dostopa do zahtevanih dokumentov. Po mnenju IP ima namreč javnost upravičen interes izvedeti, na kakšen način država izvaja politiko na področju kadrovanja v družbah v 100 % lasti države in katere kvalitete, znanja in izkušnje država, preko nadzornega sveta družbe, šteje kot odločilne pri izbiri za zasedbo najbolj odgovornih delovnih mest. 

Na koncu IP zaključuje, da test interesa javnosti glede razkritja zahtevanih dokumentov pripelje do vsebinsko enake presoje, kot jo je naredil že zakonodajalec v drugem odstavku 6.a člena ZDIJZ, torej, da so absolutno javne vse informacije javnega značaja iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Ob tem IP pojasnjuje, da tudi glede na rezultate izvedenega testa interesa javnosti ni potrebe, da se odpirajo tudi osebni podatki, ki z imenovanjem na generalnega direktorja in članice poslovodstva niso v neposredni oziroma bistveni zvezi in jih je potrebno prekriti.

5.     Sklepno

Po preučitvi celotne zadeve je IP zaključil, da je zahtevi prosilca, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, potrebno delno ugoditi, zato je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo organa delno odpravil in sam delno rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je ugotovil, da zahtevani podatki predstavljajo varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1. točko izreka, pa je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[3]  oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka

[1] Do navedenega se je IP sicer že opredelil v svoji odločbi št. 090-170/2022.

[2] IP se je glede javnega interesa za dostop do dokumentov, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za imenovanje na vodilna mesta pri konkretnem zavezancu že obširneje opredelil v svoji odločbi št. 090-170/2022.

[3] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.