prosilec - Osnovno zdravstvo Gorenjske

POVZETEK:

Organ je z odločbo v celoti zavrnil zahtevo prosilke za posredovanje informacij javnega značaja v zvezi z rednimi tedenskimi testiranji učiteljev na Sars-Cov-2, zaradi neobstoja zahtevanih dokumentov, varstva poslovnih skrivnosti in varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, ker se organ ni konkretno opredelil do zahtevanih oziroma presojanih dokumentov in ni dovolj popolno ugotovil dejstev, ki so relevantna v obravnavanem primeru. Ker organ ni ugotavljal vseh dejstev, ki so pomembna za odločitev v predmetni zadevi, kar pomeni, da ni upošteval načel in določb ZUP, je IP odločil, da zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

ODLOČBA:

Številka: 090-152/2021/5

Datum: 31. 5. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 13. 4. 2021, zoper odločbo Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gosposvetska ulica 9, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), št. IP 627/2021 z dne 7. 4. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilke z dne 13. 4. 2021 se ugodi. Odločba Osnovno zdravstvo Gorenjske št. IP 627/2021 z dne 7. 4. 2021, se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovni postopek, ki mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od vročitve te odločbe.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je dne 24. 3. 2021 na organ naslovila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja v zvezi z rednimi tedenskimi testiranji učiteljev na Sars-Cov-2, ki potekajo v OE ZD Kranj, in sicer:

• Tehnične podatke testov, s katerimi organ opravlja testiranja.
• Varnostne študije teh testov, certifikate in A teste.
• Navodila za uporabo testov in vse, kar uporabnik o njih mora vedeti.
• Vse podatke o palčkah, ki jih organ uporablja za jemanje brisev, varnostne študije le-teh, s čim so sterilizirane (kako se sicer izkazuje čistost palčk in izključuje možnost kakršnekoli kontaminacije?) in varnostna opozorila, s katerimi bi uporabnik moral biti seznanjen (prosi tudi za fotografijo embalaže, kjer so vidni vsi podatki o uporabljenih palčkah).
• Izkaz o ustrezni usposobljenosti osebja, ki teste izvaja (izobrazba, kvalifikacija); gre za usposobljen kader, otolaringologe, laborante, ali kot se govori, za pripravnike, dijake oz. študente?
• Glede na to, da morajo biti tudi izvajalci testa testirani in imeti negativen test, bi bilo lepo, če imajo ustrezno potrdilo, ki ga na zahtevo tetiranca tudi priložijo. Zdaj ga namreč ne in se temu celo upirajo. So redno testirani?

Zahtevane informacije želi prejeti po elektronski pošti.

Organ je o zahtevi prosilke z dne 24. 3. 2021 odločil z odločbo št. IP 627/2021 z dne 7. 4. 2021, s katero je zahtevo prosilke, v celoti zavrnil. Organ je povzel zahtevo prosilke in navedel, da pri vseh zahtevanih informacijah niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, saj z nekaterimi zahtevanimi podatki ne razpolaga oz. se informacije pri organu ne nahajajo v materializirani obliki. Navedel je, da ne razpolaga z varnostnimi študijami testov, s certifikati in A testi, podatki o palčkah, ki jih organ uporablja za jemanje brisev, varnostnimi študijami le teh, s čim so sterilizirane. Prav tako tudi ne razpolaga s fotografijami embalaže, kjer so vidni vsi podatki o uporabljenih palčkah. Organ je še navedel, da se v vsakem primeru zahteva prosilke, v prvih štirih alinejah, nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe in kot tak predstavlja izjemo po 2. točki 6. člena ZDIJZ, peta in šesta alineja zahteve pa se nanašata na osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in predstavlja izjemo po 3. točki 6. člena ZDIJZ. Organ je prosilki posredoval tudi pojasnilo št. IP 11/2021 z dne 7. 4. 2021.

Dne 13. 4. 2021 je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo organa št. IP 627/2021 z dne 7. 4. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). Prosilka je navedla razloge za pridobitev zahtevanih podatkov in pomisleke glede varnosti rednega testiranja, zato meni, da varnostne študije morajo obstajati, sicer ne ve, s kakšno pravico je testiranje obvezno. Po mnenju prosilke bi moral izvajalec te dokumente imeti in jih tudi predložiti. Prosilka je pojasnila, da se morajo učitelji redno testirati in negativen test kot dokaz po potrebi tudi predložiti, zato se ji zdi primerno, da to storijo tudi tisti, ki jih testirajo, seveda na željo. Odgovoru na to vprašanje se je organ izognil, torej, ali so izvajalci redno testirani in kolikokrat tedensko? Kako je ta kader usposobljen, saj vikend seminar lahko tudi šteje pod usposabljanje, pojem zdravstveni delavec pa je zelo širok, zato želi biti sigurna, da test opravljajo varno in neškodljivo.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 722-01/2021 z dne 28. 4. 2021, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu št. 722-01/2021 z dne 28. 4. 2021 je organ pojasnil, da je prejel pritožbo prosilke dne 14. 4. 2021. Po pregledu pritožbe je organ ugotovil, da ta ni podpisana, zato je prosilko v skladu z 67. člena ZUP pozval, da v roku, do 26. 4. 2021, svojo pritožbo dopolni, kar je prosilka v roku tudi storila. 

IP je organ, z dopisom št. 090-152/2021/3 z dne 17. 5. 2021, pozval za dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel, po elektronski pošti, dne 25. 5. 2021. V njem je organ pojasnil, da je testiranja učiteljev s HAG testi, v času do prejema zahteve prosilke, izvajal s testi treh dobaviteljev (Axon Lab d.o.o., Majbert pharm d.o.o in Abbot), medtem ko v času prejema zahteve prosilke razpolaga z dokumentacijo dobavitelja Axon Lab d.o.o., ki jo je pridobil v postopku odpiranja konkurence po sklenjenem okvirnem sporazumu (v skladu z Zakonom o javnem naročanju), ki pa jo je ponudnik s sklepom označil za poslovno skrivnost. Teste dobaviteljev Majbert pharm d.o.o. in Abbott je organ prejel iz državnih zalog in v zvezi z njimi tudi navodila oz. dokumentacijo. Organ je navedel, da naroča izključno HAG teste, ki so validirani in uvrščeni na seznam Ministrstva za zdravje, zato organ sam ne pridobiva posebej dokumentacije o A testih, študijah, certifikatih. Ko teste porabijo, jih zavržejo skupaj z embalažo in priloženimi navodili, saj gre za infektivne odpadke. Ker so teste dobaviteljev Majbert pharm d.o.o. in Abbott že v celoti porabili, z originalno embalažo in priloženimi navodili iz kompletov ne razpolagajo več. Organ se je opredelil do obstoja vseh zahtevanih dokumentov po posameznih točkah, in navedel, da razpolaga z dokumentacijo za teste Majbert pharm d.o.o in Abbot, ki jo je prejel s strani Ministrstva za zdravje, fotografijo kompleta testov Abbott, ki je bila posneta 17. 3. 2021, dokumentacijo dobavitelja Axon Lab d.o.o, ki jo je pridobil v postopku odpiranja konkurence po Zakonu o javnem naročanju in jo je ponudnik s sklepom označil za poslovno skrivnost, seznamom kadra in njihove izobrazbe, ki izvajajo testiranja za organ.

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v celoti.

IP nadalje ugotavlja, da v tem postopku ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ.

V zvezi z nadaljnjo presojo zadeve pa IP ugotavlja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Organ se namreč ni konkretno opredelil do zahtevanih oziroma presojanih dokumentov in ni dovolj popolno ugotovil dejstev, ki so relevantna v obravnavanem primeru. IP ugotavlja, da organ v izreku izpodbijane odločbe ni konkretno navedel, kateri posamezni dokumenti so bili predmet njegove presoje, upoštevaje predmet zahteve prosilke, in v katerem delu teh dokumentov je dostop zavrnil. Organ je namreč v izreku pavšalno zavrnil zahtevo, brez konkretne navedbe dokumentov. Nadalje IP ugotavlja, da je organ v sami obrazložitvi izpodbijane odločbe zavrnil dostop do vseh zahtevanih dokumentov, pri čemer je navedel, da pri vseh zahtevanih informacijah niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, saj z nekaterimi zahtevanimi podatki ne razpolaga oz. se informacije pri organu ne nahajajo v materializirani obliki. Nadalje je organ navedel, da se v vsakem primeru zahteva prosilke, v prvih štirih alinejah, nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost, v skladu z Zakonom, ki ureja gospodarske družbe in kot tak predstavlja izjemo po 2. točki 6.člena ZDIJZ, zahteva prosilke v peti in šesti alineji pa se nanaša na osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Iz navedenega izhaja, da je organ zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov brez konkretne utemeljitve, pri tem pa se je zgolj skliceval na zakonsko določilo 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in 3. točko 6. člena ZDIJZ. Organ se tako ni konkretno opredelil do obstoja poslovne skrivnosti po določbah Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1)[1] in izjeme varstva osebnih podatkov. Prav tako IP ugotavlja, da organ ni presojal izjeme od izjem po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, ker se glede zahtevanih podatkov ni opredelil z vidika, ali gre za podatke o porabi javnih sredstev in podatke, povezane z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. Iz izpodbijane odločbe sicer ni jasno, ali se je organ skliceval na lastno poslovno skrivnost ali na poslovno skrivnost tretjih oseb, je pa razvidno, da v zvezi z vprašanjem poslovne skrivnosti v postopek teh tretjih oseb ni pritegnil kot morebitne stranske udeležence.

Organ torej ni ugotavljal vseh dejstev, ki so pomembna za odločitev v predmetni zadevi, kar pomeni, da ni upošteval načel in določb ZUP. Ker je torej organ bistveno kršil pravila upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člen ZUP), je IP odločil, da zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, kar utemeljuje v nadaljevanju obrazložitve te odločbe.

Napotila organu za odločanje v ponovljenem postopku

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti in tudi podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s temi dokumenti.

V skladu s tretjim odstavkom 251. čl. ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

Organ je dolžan v skladu z načelom materialne resnice ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Pred izdajo odločbe mora organ ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP). Obliko, način izdaje in sestavne dele upravne odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. Vsebino izreka določa ZUP v 213. členu, vsebina obrazložitve upravne odločbe pa v 214. členu ZUP. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen). Kadar se odloča o več različnih delih zahtevka, ki so med seboj ločljivi oziroma o več zahtevkih, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki več točk. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo. Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.[2]

V ponovljenem postopku je organ dolžan najprej jasno opredeliti, kateri posamezni dokumenti so bili predmet njegove presoje. Pri tem mora upoštevati predmet zahteve prosilke po posameznih točkah. Organ mora nato zahtevane dokumente presoditi tudi z vidika obstoja izjem od prostega dostopa po ZDIJZ. V primeru obstoja katere od izjem, mora presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba)[3] ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Določba 19. člena Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek 19. člena Uredbe). 

Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka, bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so predmet presoje in niso prosto dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu št… . se prekrije …, in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Kot že navedeno, ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja, in odločiti o stroških postopka.

Pri uporabi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je organ dolžan upoštevati določbe 39. člena ZGD-1 ali določbe ZPosS, odvisno, kdaj so nastali podatki, ki so predmet presoje.[4] Če se presoja nanaša na podatke, ki izhajajo iz dokumentov, nastalih po uveljavitvi ZPosS, se pojem poslovne skrivnosti presoja po določbah prvega in drugega odstavka 2. člena ZPosS. Ob tem IP pripominja, da je v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[5]

Če bo organ pri presoji zahtevanih dokumentov ugotovil, da je podana katera od izjem od dostopa po ZDIJZ, je dolžan nadalje upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz navedene določbe jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej (tudi ne glede na morebitno izjemo poslovne skrivnosti) kadar gre za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pojem porabe (javnih sredstev) je sicer potrebno razlagati širše, kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Povedano drugače, poraba javnih sredstev ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[6] Pri tem je treba upoštevati tudi določbe ZJF, ki v tretjem odstavku 2. člena kot enega od načel zakona določa načelo učinkovitosti in gospodarnosti. Organ je namreč porabnik javnih sredstev ^[7], zato na trgu ne nastopa brez omejitev, česar se morajo zavedati tudi poslovni subjekti, ki vstopajo v takšna obligacijska razmerja.[8]Ob navedenem IP opozarja tudi na drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, pri čemer IP pripominja, da je že odločal o vsebinsko podobni zadevi, in sicer o dostopu do dokumentacije, ki se je nanašala na pridobitve in podaljšanja dovoljenja za promet z določenimi cepivi, pri čemer je IP presojal tudi javni interes za razkritje zahtevanih informacij ter ugotovil, da je podan velik javni interes, da se cepljenja s predmetnimi cepivi izvajajo, v smislu varovanja javnega zdravja in preprečevanja nalezljivih bolezni, in da ne gre zgolj za vprašanje poslovne skrivnosti.[9]

Glede zatrjevanja izjeme varstva osebnih podatkov IP pojasnjuje, da je treba v primeru obstoja varovanih osebnih podatkov upoštevati Splošno uredba o varstvu osebnih podatkov[10], ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-1[11] (v določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več). Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja. Tako zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku z zahtevo po ZDIJZ, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, predstavlja (poleg javnega interesa iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ) tudi 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Nesporno je torej, da primer iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov) ne sodi med tiste zakonske izjeme, ki bi bile izvzete iz dolžnosti organa do posredovanja zahtevanih informacij, če so povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.

IP opozarja še na določbo 44. člen ZUP, v skladu s katero mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi, bi lahko vplivala odločitev organa in jim omogočiti udeležbo v postopku.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilke in izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek (1. točka izreka odločbe). Organ bo moral pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[12] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS.

[2] Več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. členu.

[3] Uradni list RS, št. 24/16.

[4] Npr. odločbi IP št. 09021-2/2020 in št. 090-51/2020.

[5] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako: npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

[6] Npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 764/2015-27, št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[7] odločba IP, št. 090-86/2020.

[8] odločba IP, št. 090-86/2020.

[9] odločba št. 090-136/2013/59 z dne 18. 11. 2019 po sodbi Upravnega sodišča RS IU 1520/2016-80.

[10] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[11] Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo.

[12] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in189/20-ZFRO.