prosilec - Osnovno zdravstvo Gorenjske

Številka: 090-263/2026/8

Datum: 2. 10. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju stranska udeleženka), z dne 22. 5. 2026, zoper odločbo Osnovnega zdravstva Gorenjske, Gosposvetska ulica 9, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), št. IP 385/2026 z dne 8. 5. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba stranske udeleženke se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

O zahtevi in izpodbijani odločbi

(1) Prosilec (v nadaljevanju prosilec) je dne 11. 12. 2025 vložil zahtevo po ZDIJZ, v kateri je zahteval podatke v zvezi z delovnim procesom zaposlene (stranska udeleženka v tem postopku, opomba IP) v Zdravstvenem domu Kranj, in sicer za obdobje od 21. 7. 2021 od 00.00 do 31. 7. 2021 do 24.00:

-število opravljenih delovnih ur, število ur rednega dela na posameznem delovišču, število ur nadurnega dela na posameznem delovišču, število dni počitka nad 12 ur,  Elektronski izpis prisotnosti ter njeno veljavno licenco specialista urgentne medicine in družinske medicine;

- podatke o številu zdravnikov in številu nadur, ki so opravljali nadurno delo v ANMP Kranj v zgoraj navedenem obdobju, 

- ime in priimek osebe, ki je pripravila razpored dela v ANMP Kranj v zgoraj navedenem obdobju,

- ime in priimek odgovorne osebe, ki je verificirala plan dela v ANMP Kranj v zgoraj navedenem obdobju,

- ime in priimek odgovorne osebe, ki je potrdila opravljene ure v zgoraj navedenem obdobju.

Zahtevo je poslal na elektronski naslov območne enote organa, na Zdravstveni dom Kranj.

(2) Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. IP 385/2026 z dne 8. 5. 2026, in sicer v ponovljenem postopku[1], s katero je v prvi točki izreka ugodil zahtevi prosilca, da se mu posreduje:

·                     Izpis iz kadrovskega informacijskega sistema KadriS - evidenca delovnega časa javne uslužbenke za obdobje od 21. 7. 2021 od 00:00 do 31. 7. 2021 do 24:00,

·                     Poročilo o nadurnem delu za obdobje od 21. 7. 2021 od 00.00 do 31. 7. 2021 do 24.00.

V drugi točki izreka je organ zahtevi prosilca delno ugodil, tako da se mu omogoči dostop do podatkov iz dokumenta:

• Odločba Zdravniške zbornice Slovenije št. 1631-31/2021-1624 z dne 1. 2. 2021 in

·         Odločba Zdravniške zbornice Slovenije št. 1631-607/2024-7 z dne 2. 9. 2024,

in sicer tako, da se v obeh dokumentih v 1. členu obeh odločb, prekrijejo rojstni datum in kraj rojstva javne uslužbenke.

V tretji točki izreka je organ odločil, da se zavrne zahteva prosilca, ki se nanaša na delovni proces zaposlene v obdobju od 21.7.2021 od 00.00 do 31.7.2021 do 24.00 ure, in sicer glede: imena in priimka osebe, ki je pripravila razpored dela v ANMP Kranj, imena in priimka odgovorne osebe, ki je verificirala plan dela v ANMP Kranj, števila dni počitka nad 12 ur v navedenem obdobju, števila zdravnikov in število nadur, ki so opravljali nadurno delo v ANMP Kranj. Organ je še odločil, da posebni stroški niso nastali.

(3) V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca ter predhodni postopek in določbe ZDIJZ glede definicije informacije javnega značaja (prvi odst. 4. člena ZDIJZ). K prvi točki izreka izpodbijane odločbe je organ navedel, da zahtevi prosilca, ki se nanaša na: število opravljenih delovnih ur v zahtevanem obdobju, število ur rednega dela na posameznem delovišču v navedenem obdobju, število ur nadurnega dela na posameznem delovišču v navedenem obdobju, o imenu in priimku odgovorne osebe, ki je potrdila opravljene ure v zgoraj navedenem obdobju, elektronski izpis prisotnosti v navedenem obdobju, ustrezata naslednja dokumenta:

·                     Izpis iz kadrovskega informacijskega sistema KadriS - evidenca delovnega časa javne uslužbenke za obdobje od 21. 7. 2021 od 00:00 do 31. 7. 2021 do 24:00,

·                     Poročilo o nadurnem delu za obdobje od 21. 7. 2021 od 00.00 do 31. 7. 2021 do 24.00.

Organ je ugotovil, da gre za podatke, ki so neposredno povezani z izvajanjem delovnega razmerja javne uslužbenke v javnem sektorju in kot taki, na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja. V tem delu je že zakonodajalec presodil, da je javni interes za njihovo razkritje večji od pravice do zasebnosti, zato posebno ugotavljanje javnega interesa za razkritje takšnih podatkov s strani organa ni potrebno. Javni sektor se financira iz javnih sredstev, zato obstaja legitimna potreba po transparentnosti glede tega, kako se razporeja in dejansko opravlja delovni čas javnih uslužbencev. Organ je tako presodil, da podatki o opravljenih urah (tako rednih kot nadurah, pa tudi urah po posameznih deloviščih) omogočajo nadzor nad zakonitostjo in učinkovitostjo dela ter prispevajo k zaupanju javnosti v delovanje organov javne uprave. Transparentnost na tem področju zmanjšuje tveganje nepravilnosti pri evidentiranju delovnega časa, nadurnem delu ter morebitnih zlorabah sistemov evidentiranja prisotnosti. Poleg tega razkritje takšnih podatkov krepi načelo odgovornosti javnega sektorja, saj omogoča preverjanje, ali so bile javne naloge dejansko opravljene v obsegu, ki je financiran iz javnih sredstev. Organ je ugotovil, da so podatki o opravljenih urah po posameznih deloviščih razvidni iz opomb v elektronskem izpisu prisotnosti oziroma iz poročila o nadurnem delu javne uslužbenke za predmetno obdobje, s katerima organ razpolaga. Organ ob tem pojasnjuje, da ne razpolaga s samostojnim oziroma posebej izdelanim dokumentom, ki bi vseboval zbirni prikaz ur po posameznih deloviščih. Organ je nadalje ugotovil, da tudi podatek o imenu in priimku odgovorne osebe, ki je v sistemu KADRIS potrdila opravljene ure javne uslužbenke, predstavlja informacijo javnega značaja v smislu določb ZDIJZ. Gre za podatek, ki izhaja iz delovnega področja organa, saj se nanaša na izvajanje nalog, ki jih nadzornim osebam določa Sklep o imenovanju vodje in dodelitvi položajnega dodatka. Navedeni podatek je vsebovan v elektronski evidenci organa (KADRIS), s katero organ razpolaga v trenutku odločanja o zahtevi, zato gre za obstoječo informacijo v materializirani obliki. Iz navedenega razloga je organ zahtevi ugodil.

K drugi točki izreka izpodbijane odločbe je organ navedel, da glede zaprosila za posredovanje veljavne licence specialista urgentne medicine in družinske medicine, je ugotovil, da zahtevani dokument obstaja in izvira iz delovnega področja organa, zato predstavlja informacijo javnega značaja. Gre za dve odločbi Zdravniške zbornice, in sicer št. 1631-31/2021-1624 z dne 1. 2. 2021 in št. 1631-607/2024-7 z dne 2. 9. 2024. Dodal je, da licenca zdravnika poleg podatkov o strokovni usposobljenosti in veljavnosti licence vsebuje tudi osebne podatke javne uslužbenke, in sicer datum in kraj rojstva, ki nista neposredno povezana z opravljanjem javne službe, ter sta varovana v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov, zato je v tem delu delno zavrnil dostop. Organ je še obrazložil, da so podatki o tem, da ima določena oseba veljavno licenco za opravljanje zdravniške službe, čas veljavnosti licence, njenem imenu in strokovnem nazivu, povezani z opravljanjem reguliranega poklica v javnem interesu in so kot taki prosto dostopni, saj zagotavljajo transparentnost glede izpolnjevanja pogojev za opravljanje zdravniške službe ter izpolnjevanje pogojev in meril za zasedbo delovnega mesta javne uslužbenke. Ob tem se je organ skliceval na prakso IP v odločbi št. 090-147/2010/8, v kateri je IP izrazil stališče, da so nevarovani tudi »podatki o postopkih v zvezi z licencami«. To sicer ne pomeni, da so javni popolnoma vsi podatki o postopkih, nedvomno pa lahko med javne »postopkovne« podatke spadajo podatki o začetku in koncu veljavnosti ter podaljšanju licence. Organ je v tem delu odločil, da se prosilcu omogoči delni dostop. K tretji točki izreka izpodbijane odločbe je organ odločil o zahtevi glede dostopa do posredovanja podatka o imenu in priimku osebe, ki je pripravila razpored dela in ki je verificirala plan dela v ANMP Kranj v obdobju od 21.7.2021 od 00.00 ure do 31.7.2021 do 24.00 ure. Organ je ugotovil, da z zahtevanim dokumentom, ki bi vseboval konkretne informacije, ne razpolaga. Priprava razporedov dela poteka na podlagi ustaljene organizacijske prakse oziroma ustnega dogovora znotraj delovnega procesa, pri čemer se o dejanskem izvajanju v zahtevanem obdobju ni vodila posebna evidenca. Organ sicer razpolaga s formalnim aktom, ki določa pristojnost oziroma zadolžitev za pripravo razporedov dela in verifikacijo planov dela, vendar ta akt (tj. Sklep o imenovanju vodje in dodelitvi položajnega dodatka vodje službe NMP) ne vsebuje podatkov o dejanskem pripravljavcu posameznega razporeda za predmetni mesec oz. konkretni evidenci verifikacije plana dela, temveč zgolj formalno določitev nalog oz. pristojnosti vodje službe. Glede na navedeno je zahtevo v tem delu zavrnil. Prosilec je nadalje zaprosil za posredovanje podatka o številu dni počitka javne uslužbenke nad 12 ur v predmetnem obdobju. V zvezi s tem je organ ugotovil, da v okviru svojega poslovanja oziroma kadrovskih evidenc ne vodi podatka o številu dni počitka nad 12 ur v zahtevani obliki, zato je zahtevo v tem delu zavrnil.

Povzetek relevantnih pritožbenih navedb

(4) Stranska udeleženka je zoper zgoraj navedeno odločbo vložila pritožbo z dne 22. 5. 2026, v kateri je navedla, da odločitev, s katero se dovoljuje posredovanje:

•              elektronskih evidenc prisotnosti,

•              podatkov o delovnem času po posameznih deloviščih,

•              podatkov o nadurah po posameznih lokacijah,

•              razporeditev dela in drugih podatkov iz kadrovskih evidenc,

predstavlja hud in nesorazmeren poseg v njeno zasebnost ter v varovane osebne podatke po določbah GDPR, ZVOP-2 in Ustave Republike Slovenije. Meni, da takšni podatki ne predstavljajo zgolj podatkov o porabi javnih sredstev, temveč omogočajo podroben vpogled v: njeno gibanje, organizacijo dela, prisotnost na posameznih lokacijah, delovne navade, razpored dela ter druge osebne okoliščine, povezane z njenim delovnim procesom. Navedla je, da načelo transparentnosti javnega sektorja nikakor ne pomeni popolne odprave pravice javnega uslužbenca do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Organ bi moral dosledno uporabiti: načelo sorazmernosti, načelo najmanjšega obsega podatkov, načelo omejitve namena, ter opraviti strogo presojo nujnosti vsakega posameznega podatka. Takšna presoja po mnenju stranske udeleženke iz izpodbijane odločbe ne izhaja. Stranska udeleženka je nadalje opozorila na osebni interes prosilca in na možnost zlorabe instituta dostopa do informacij javnega značaja. Opozorila je tudi na odgovornost pri pripravi, odobritvi in posredovanju osebnih podatkov brez ustrezne pravne podlage. 

(5) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo odločitvijo, zato jo je z dopisom št. IP 482/2026 z dne 12. 6. 2026 s prilogami, poslal v odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. člena ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo stranska udeleženka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe. IP je dne 30. 9. 2026, v skladu s 4. odst. 246. čl. ZUP, poslal pritožbo stranske udeleženke v seznanitev prosilcu. Prosilec je isti dan odgovoril, da navedbo pritožnice o morebitnem uveljavljanju različnih oblik odgovornosti razume kot njeno napoved uporabe pravnih sredstev oziroma drugih pravnih postopkov. Vendar pa meni, da takšne navedbe same po sebi ne morejo biti razlog za drugačno odločanje, temveč mora biti odločitev sprejeta na podlagi dejanskega stanja, veljavnih predpisov in pristojnosti organa. Prosilec pričakuje, da bo IP pri odločanju samostojno in neodvisno presodil, ali so izpolnjeni pogoji za posredovanje zahtevanih informacij, ter da bo morebitne omejitve posredovanja utemeljil na konkretnih zakonskih določbah in dejanskih okoliščinah konkretnega primera.

Glede predmeta presoje

(7) V obravnavanem primeru je pritožbo vložila zgolj stranska udeleženka, ki nasprotuje posredovanju zahtevanih informacij, v prvi in drugi točki izreka izpodbijane odločbe, kar pomeni, da je odločitev organa v tretji točki izreka izpodbijane odločbe, v kateri je organ dostop zavrnil, dokončna in pravnomočna ter ni predmet presoje IP. Predmet spora je torej vprašanje, ali so informacije, do katerih je organ prosilcu omogočil dostop oziroma delni dostop, v povezavi z opravljanjem delovnega razmerja javne uslužbenke in s podatki o porabi javnih sredstev, ki presegajo izjemo varstva osebnih podatkov.

Glede izjeme varstva osebnih podatkov

(8) Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Tako zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku z zahtevo po ZDIJZ, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se, ne glede na obstoj izjeme (osebni podatek) dostop dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali če gre za podatke o porabi javnih sredstev.

(9) IP je vpogledal v zahtevane informacije, in sicer v izpis evidence delovnega časa, poročilo o nadurnem delu kot tudi v odločbi Zdravniške zbornice Slovenije, ki se nanašata na veljavnost licence za delo, ter ugotavlja, da vsebujejo osebne podatke stranske udeleženke, kar pa samo po sebi ne zadostuje za zavrnitev dostopa, kot to zmotno pričakuje in zatrjuje stranska udeleženka. Informacije se namreč nanašajo na stransko udeleženko kot javno uslužbenko, zato je treba pri presoji upoštevati tudi določbo prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Res je, da gre za zakonsko določilo, ki je pravno nedoločno, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer, in pri tem izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov. IP se strinja, da zgolj zato, ker je nekdo javni uslužbenec ali opravlja javno funkcijo, še ne pomeni, da nima nobene pravice do zasebnosti. Zato je treba, kljub določbi prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, uporabiti načelo sorazmernosti in postaviti mejo. V obravnavanem primeru je zato bistveno, ali je mogoče posamezne informacije, ki jih vsebujejo dokumenti, povezati z opravljanjem delovnega razmerja stranske udeleženke kot javne uslužbenke oziroma s porabo javnih sredstev. Pri tem je treba izhajati iz vsebine posameznega dokumenta in ne zgolj iz dejstva, da dokumenti vsebuje osebne podatke. IP ugotavlja, da je organ ta preizkus izvedel in tudi po presoji IP pravilno zaključil, da se zahtevane informacije brez dvoma nanašajo na delovno razmerje stranske udeleženke kot javne uslužbenke, prav tako pa so tudi v povezavi s podatki o porabi javnih sredstev. Organ je pridobil izpis iz kadrovskega informacijskega sistema, ki izkazuje izpis delovnega časa in podatke o nadurnem delu za javno uslužbenko, kar pomeni, da so podatki nastali in se vodijo v okviru izvrševanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja javne uslužbenke in so neposredno povezani s porabo javnih sredstev v zvezi z njenim delom, zato je podana podlaga za njihovo razkritje po prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Koliko časa je za konkretne dni stranska udeleženka opravljala delo in koliko je pri tem naredila nadur, je zato podatek, ki je v neposredni zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javne uslužbenke. Enako velja za odločbi, ki se nanašata na veljavnost licence za delo (v obliki delnega dostopa), saj stranska udeleženka zdravniške službe brez omenjenega dokumenta ne bi mogla opravljati oziroma gre za podatke, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta javne uslužbenke. IP je tako v izogib ponavljanju sledil obrazložitvi organa, da gre za informacije, za katere obstaja zakonska podlaga za njihovo razkrije in so kot take podvržene transparentnosti, zato ne gre za varovane osebne podatke.

(10) Posamezni javni uslužbenec namreč ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, kar izhaja tudi iz pretekle prakse IP, npr. odločbe IP št. 090-134/2022/11, št. 090-106/2010, št. 090-109/2010/4, št. 090-204/2010/10, št. 090-89/2015, št. 090-211/2016, št. 090-168/2018, št. 090-55/2019/5 in št. 090-78/2019/9. Takšno stališče je večkrat potrjeno tudi z upravno sodno prakso, in sicer s sodbami Upravnega sodišča RS št. I U 1003/2010 z dne 30. 3. 2011, št. I U 805/2012 z dne 27. 11. 2013, št. I U 944/2015 z dne 24. 11. 2016, št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017, št. IV U 108/2021-19 z dne 15. 2. 2022, št. II U 157/2021-14 z dne 28. 7. 2023.

(11) Stranska udeleženka v pritožbi zatrjuje, da bi razkritje zahtevanih podatkov poseglo v njeno zasebnost, saj naj bi podatki razkrivali njeno gibanje, organizacijo dela, delovne navade, razpored dela ipd., vendar pa IP takemu ugovoru ne more slediti, saj je treba pri presoji izhajati iz vsebine konkretnih podatkov in ne iz hipotetičnih možnosti, kaj vse bi bilo mogoče iz njih posredno sklepati. Dejstvo je, da izpis evidence delovnega časa in poročilo o nadurnem delu za konkretno časovno obdobje izkazujeta podatke, katerih namen je evidentiranje delovnega časa in opravljenega dela (tudi nadurnega) ter v tem smislu predstavljata tudi podlago za obračun oziroma priznanje pravic iz delovnega razmerja. Gre torej za podatke, ki nastajajo prav zaradi izvajanja delovnega razmerja in katerih vsebina se nanaša na izvrševanje delovnih obveznosti javne uslužbenke. Zgolj okoliščina, da je iz posameznih podatkov mogoče ugotoviti določene informacije o času prisotnosti oziroma odsotnosti javne uslužbenke, po oceni IP pa ne pomeni, da ti podatki zaradi tega izgubijo svojo naravo podatkov, povezanih z njenim delovnim razmerjem. Nasprotno, podatek o evidentiranem delovnem času in izpisu o opravljenih nadurah, je po svoji vsebini prav podatek o izvrševanju delovnih obveznosti javne uslužbenke. Pri tem ni mogoče enačiti podatka o evidentiranem delovnem času s podatkom o gibanju konkretne osebe v zasebnem življenju. Iz evidence delovnega časa za konkretno obdobje namreč ni mogoče sklepati o celotnem gibanju posameznice, njenih osebnih značilnostih ali zasebnih aktivnostih ali njenem ravnanju zunaj delovnega časa, kar zmotno navaja stranska udeleženka. Gre za pavšalne ugovore, ki iz zahtevanih informacij, ki so predmet presoje, ne izhajajo.

(12) Nadalje IP ne more slediti navedbam stranske udeleženke, da zahteva prosilca kaže na možnost  zlorabe instituta dostopa do informacij javnega značaja, saj vprašanje, ali je določen dokument prosto dostopna informacija javnega značaja, ni v korelaciji s statusom prosilca oziroma z »morebitnim razmerjem«, ki ga ima prosilec do stranske udeleženke oz. obratno. Če namreč organ ugotovi, da zahtevana dokumentacija v celoti ali v določenem delu predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, to velja za vse prosilce enako, gre namreč za načelo »erga omnes«, »če je javno za enega je javno za vse«. Ob tem IP še dodaja, da zahteva prosilca ni očitno nedovoljena in neutemeljena, saj je zahteval izključno  informacije, ki so povezane z delovnim razmerjem javne uslužbenke, dolžnost organa  pa je, da odloči, ali gre za prosto odstopne informacije javnega značaja, delno ali v celoti, kar je bilo v konkretnem primeru tudi ugotovljeno.

(13) IP tako ugotavlja, da je organ z izpodbijano odločbo odločil pravilno, zato je IP, na podlagi 248. člena ZUP, pritožbo stranske udeleženke kot neutemeljeno zavrnil.

(14) Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] IP je z odločbo št. 090-95/2026/10 z dne 8. 4. 2026 odpravil odločbo območne enote Zdravstveni dom Kranj, št. IP 26/2026 z dne 17. 2. 2026, ker ni imel pristojnosti odločati o zahtevi po ZDIJZ (nima samostojne pravne subjektivitete in ne more biti zavezanec po ZDIJZ, prav tako pa oseba, ki je odločbo izdala, ni imela pooblastila za posredovanje informacij javnega značaja v smislu 9. člena ZDIJZ). Odločitev je v pristojnosti organa.