prosilec - Osnovno zdravstvo Gorenjske

Številka: 090-95/2026/10

Datum: 8. 4. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 5. 3. 2026 in pritožbi … (v nadaljevanju: stranska udeleženka)  z dne 5. 3. 2026, zoper odločbo območne enote Zdravstveni dom Kranj, Gosposvetska ulica 10, Kranj, št. IP 26/2026 z dne 17. 2. 2026,  v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

I.              Pritožbama prosilca in stranske udeleženke, obe z dne 5. 3. 2026, se ugodi. Odločba Območne enote Zdravstveni dom Kranj, št. IP 26/2026 z dne 17. 2. 2026, se odpravi in se zadeva vrne Osnovnemu zdravstvu Gorenjske, Gosposvetska ulica 9, 4000 Kranj, v ponovni postopek.

II.             V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Zahteva

Prosilec je 11. 12. 2025 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in zahteval:

- podatke v zvezi z delovnim procesom zaposlene … (stranska udeleženka v tem postopku, opomba IP) v Zdravstvenem domu Kranj, in sicer za obdobje od 21.7.2021 od 00.00 do 31.7.2021 do 24.00: število opravljenih delovnih ur, število ur rednega dela na posameznem delovišču, število ur nadurnega dela na posameznem delovišču, število dni počitka nad 12 ur,  Elektronski izpis prisotnosti ter njeno veljavno licenco specialista urgentne medicine in družinske medicine;

- podatke o številu zdravnikov in številu nadur, ki so opravljali nadurno delo v ANMP Kranj v zgoraj navedenem obdobju, 

- ime in priimek osebe, ki je pripravila razpored dela v ANMP Kranj v zgoraj navedenem obdobju,

- ime in priimek odgovorne osebe, ki je verificirala plan dela v ANMP Kranj v zgoraj navedenem obdobju,

- ime in priimek odgovorne osebe, ki je potrdila opravljene ure v zgoraj navedenem obdobju.

Zahtevo je poslal na elektronski naslov območne enote organa, na Zdravstveni dom Kranj (tajnistvo@zd-kranj.si).

Izpodbijana odločba

Območna enota Zdravstveni dom Kranj (zanjo vodja zdravstvene nege, pooblaščena oseba za podpisovanje in zastopanje) je o zahtevi odločila z odločbo, št. IP 26/2026 z dne 17. 2. 2026 (izpodbijana odločba). Z njo je glede nekaterih podatkov, navedenih v 1. točki izreka, zahtevi ugodil. Z 2. točko izreka je, glede tam navedenih podatkov, zahtevi delno ugodil in odločil o posredovanju podatkov, s katerimi razpolaga, pri posredovanju veljavne licence posameznice, na katero se nanaša zahteva, pa prekril varovane osebne podatke. S 3. točko izreka pa je zavrnil dostop do podatkov o številu dni počitka nad 12 ur, saj je presodil, da ne gre za podatek, ki bi bil javen na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V izreku je še navedel, da bo prosilcu te podatke posredoval v elektronski obliki po pravnomočnosti te odločbe. 

Pritožba prosilca

Zoper izpodbijano odločbo sta pritožbo vložila prosilec in stranska udeleženka, to je oseba, na katero se je nanašala prosilčeva zahteva in ki je, na poziv organa, vstopila v postopek.

Prosilec je v pritožbi navajal, da je izpodbijana odločba nezakonita iz razloga absolutno bistvene kršitve upravnega postopka in kršitve materialnega prava. Glede kršitev pravil postopka je navajal:

- da je Osnovno zdravstvo Gorenjske (v nadaljevanju OZG) javni zavod in kot tak pravna oseba, katere predstojnik je on, kot direktor in edini pooblaščen za posredovanje informacij javnega značaja, saj pooblastila za to ni prenesel na nikogar,

- konkretno zahtevo je vložil kot fizična oseba na eni od območnih enot organa – OE Zdravstveni dom Kranj, katerega direktorica je stranska udeleženka, saj se nanjo nanaša predmetna zahteva,

- navajal je, da je izpodbijano odločbo izdala Območna enota OZG, po osebi …, ki pa za odločanje v tej zadevi ni imel pooblastila, prav tako pa ne izpolnjuje pogojev glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka,

- pojasnil je, da on kot direktor organa ni pooblastil nikogar za odločanje v postopkih po ZDIJZ, prav tako takšnega veljavnega pooblastila ni mogla dati direktorica OE Kranj (stranska udeleženka), saj tudi njej ni podelil pooblastila z vodenje in izdajo odločb v zvezi s posredovanjem informacij javnega značaja, zato sama pravno formalno ni mogla prenesti pooblastila za vodenje in odločanje v tem postopku,

- skliceval se je na določbe 9. člena ZDIJZ in 28. člena ZUP in navajal, da je pri organu edini pristojen za izdajo odločbe v upravnem postopku po ZDIJZ, direktor, torej on. Zato bi morala biti predmetna zahteva, po običajni in ustaljeni praksi poslovanja organa, posredovana v reševanje skupnim službam na OE Uprava, konkretno pravni službi, ki pokriva področje informacij javnega značaja, saj se tudi vse ostale zahteve rešujejo na ravni organa in ne na ravni območne enote,

- navajal je, da bi se on kot predstojnik organa in hkrati prosilec v tem primeru izločil iz postopka, po 1. točki 35. člena ZUP in za vodenje in izdajo odločbe pooblastil drugo osebo v organu, vendar tega v konkretnem primeru ni storil,

- skliceval se je tudi na določbe 31. člena ZUP in poudaril, da oseba, ki je izdala izpodbijano odločbo, ni izkazovala pogojev glede izobrazbe in opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka, prav tako pa za odločanje ni imela veljavnega pooblastila, zato je v zadevi podana najmanj kršitev po 4. točki prvega odstavka 237. člena ZUP, zato jo je treba odpraviti in posredovati v odločanje pristojnemu organu. Glede kršitev materialnega prava je navajal:

- da je bil stranski udeleženki nezakonito podeljen ta položaj v postopku,

- da organ ni pojasnil, glede katerih podatkov je tehtal javni interes za razkritje, prav tako ni pojasnil, kakšne nepovratne posledice bi nastale zaradi razkritja podatkov, da je odločil, da bo podatke, do katerih je odobril dostop, posredoval šele po pravnomočnosti odločbe, kar je v nasprotju z določbo prvega odstavka 25. člena ZDIJZ, odločba pa pomanjkljivo obrazložena, 

- nasprotoval je tudi zavrnitvi podatkov, ki se nanašajo na število dni počitka nad 12 ur in navajal, da je glede tega odločba pomanjkljivo obrazložena, poleg tega pa gre tudi tu za podatek v zvezi z delovnim razmerjem, ki ne razkriva podatka o zasebnem in družinskem življenju posameznika, saj je počitek predpisan z Zakonom o zdravniški službi.

Pritožba stranske udeleženke

Stranska udeleženka je v pritožbi navajala, da je zahteva usmerjena selektivno in osebno nanjo in ne kaže na splošni interes po transparentnosti delovanja organa, saj pravica po ZDIJZ ni namenjena nadzoru posameznega zaposlenega ali ustvarjanju pritiska v delovnem okolju, za kar je šlo v tem primeru. Nasprotuje tudi obsegu razkritja in navaja, da ni bilo preverjeno, ali je res nujno treba razkriti tako podrobne podatke za tako kratek čas, ali bi bilo mogoče zagotoviti informacijo na bolj splošen način ali obstaja tveganje, da se podatki uporabijo za osebne namene. Poudarila je, da se počitki presojajo kumulativno v daljšem časovnem obdobju (52. b člen Zakona o zdravstveni dejavnosti). Trdila je, da zahteva posega v njeno dostojanstvo, ustvarja pritisk nadzora in presega nadzor nad delovanjem javnega zavoda. Dovoljuje posredovanje le tistih svojih podatkov, ki so nujno potrebni in nedvoumno predstavljajo informacijo javnega značaja.

OE Zdravstveni dom Kranj je z dopisom, št. IP 39/2026 z dne 12. 3. 2026, obe pritožbi odstopila IP. Pri tem je priložila še druge dokumente zadeve, ne pa tudi dokumentov, iz katerih bi izhajale informacije, o katerih je bilo odločeno z izpodbijano odločbo. 

IP je nato, skladno s četrtim odstavkom 246. člena ZUP, pritožbo prosilca posredoval stranski udeleženki, in obratno.

Stranska udeležena je v svojem odgovoru z dne 24. 3. 2026 vztrajala pri pritožbenih navedbah in še pojasnila, da se je iz tega postopka odločanja izločila zato, ker se zahteva nanaša nanjo in zato za podpisnika pooblastila osebo, ki je podpisana na izpodbijani odločbi. Priložila je pooblastilo z dne 18. 4. 2025. Navajala je, da na ravni OE ZD Kranj nimajo lastne pravne službe, temveč pravne zadeve zanje praviloma ureja uprava OZG. Pojasnila je, da je upravo OZG 18. 4. 2025 prosila, da pripravi ustrezno pooblastilo za podpisovanje v njenem imenu za čas njene odsotnosti. Ker se tovrstne pravne in formalne zadeve rešujejo na ravni uprave OZG, je bila prepričana, da je vse ustrezno urejeno in skladno z običajno prakso in pravno-formalno ureditvijo. Poudarila je, da je ravnala v dobri veri in zaupanju, da bodo pristojne službe uredile vse potrebno. Navajala je še, da je pri razkritju podatkov potrebna presoja sorazmernosti. Pri vprašanju počitka pa je treba upoštevati posebno ureditev za zdravstvene delavce.

Prosilec je na pritožbo stranske udeleženke odgovoril 31. 3. 2026 in prerekal njene navedbe in očitke.

Izpostavil je, da je pravica do dostopa do informacij javnega značaja po zakonu (ZDIJZ) načeloma prosta in ni pogojena z izkazovanjem pravnega interesa. Stranska udeleženka je javna uslužbenka zdravnica, zato so podatki o številu opravljenih delovnih ur, o številu opravljenih nadur, opravljenih počitkih in ostali zaprošeni podatki v neposredni povezavi z njenim delovnim razmerjem in s porabo javnih sredstev ter jih je organ dolžan posredovati prosilcu ne glede na to, v kakšnem svojstvu oz. medsebojnem odnosu sta prosilec in stranska udeleženka. Dejstvo, da prosilec hkrati direktor OZG, ne vpliva na njegove pravice po ZDIJZ. Zahtevo je vložil kot fizična oseba, kar mu omogoča 5. člen ZDIJZ, ki daje pravico "vsakomur" ne glede na delovno mesto in položaj, ki ga ima. Postopek za dostop do informacij javnega značaja je formalen upravni postopek, ki je popolnoma ločen od internih postopkov in vodstvenih pooblastil.

IP je, skladno z načelom kontradiktornosti, oba odgovora posredoval strankama z nasprotujočimi interesi v tem postopku.

K I. točki izreka:

Pritožbi sta utemeljeni.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Bistvene kršitve določb postopka

V obravnavani zadevi je nesporno, da je prosilec direktor javnega zavoda OZG. IP ugotavlja, da je predmetno zahtevo po ZDIJZ vložil kot fizična oseba, na podlagi prvega odstavka 5. člena ZDIJZ, in ne kot direktor OZG.  Ob tem IP še poudarja, da ima v skladu z ZDIJZ vsakdo pravico dostopa do prosto dostopnih informacij javnega značaja, ne glede na obstoj pravnega interesa in ne glede na namen uporabe zahtevanih informacij. S tem se zagotavlja nadzorna funkcija, ki skupaj z demokratično funkcijo pomeni uresničevanje načela javnosti in odprtosti delovanja javnega sektorja. ZDIJZ prav tako med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in tako ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Iz načela prostega dostopa izhaja tudi, da razlogi, zaradi katerih želi prosilec pridobiti zahtevano informacijo, za postopek po ZDIJZ niso pravno relevantni. Javnost in odprtost delovanja organov (2. člen ZDIJZ) ne more biti odvisna od tega, kateri subjekt je informacijo zahteval, ampak zgolj od tega, ali je ta informacija po svoji vsebini informacija javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Prosilec v postopku po ZDIJZ ni nič bolj ali manj upravičen do zahtevane informacije, kot kdor koli drug. Osebnih ali stvarnih okoliščin, ki so na strani prosilca, se pri presoji dopustnosti dostopa do informacij javnega značaja sploh ne sme upoštevati, ker bi bila s tem povzročena različna obravnava prosilcev. Upoštevaje vse navedeno je IP v pritožbenem postopku pristojen vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija predstavlja informacijo javnega značaja, ali je ta prosto dostopna (torej, da ne vsebuje izjem iz 5.a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu.

Dalje je v zadevi nesporno, da je stranska udeleženka, na katero se nanaša zahteva, direktorica Območne enote OZG – Zdravstvenega doma Kranj.

IP ugotavlja, da prosilec predmetno zahtevo vložil pri OE OZG – Zdravstveni dom Kraj, ki je izdal izpodbijano odločbo, podpisal pa jo je …, na podlagi pooblastila direktorice OE Zdravstvenega doma Kranj z dne 18. 4. 2025.

Z vpogledom na spletne strani OZG ter z vpogledom v Poslovni register Slovenije in v Register zavezancev za informacije javnega značaja, ki ju vodi AJPES, se je IP prepričal, da OZG javni zavod, ki ga je ustanovilo več občin. Sestavljen je iz več območnih enot, izmed katerih je ena OE Zdravstveni dom Kranj. OE Zdravstveni dom Kranj ni samostojna pravna oseba, temveč »le« notranja organizacijska enota OZG in ima status ekonomske enote, skladno s četrtim odstavkom 4. člena Odloka o preoblikovanju Osnovnega zdravstva Gorenjske (Uradni list RS, št. 101/2004, 69/2025 in72/2013, v nadaljevanju Odlok)[1]. Skladno s četrtim odstavkom 32. člena Odloka imajo organizacijske enote v pravnem prometu pravice, ki jih določata statut in zakon in jih izvršujejo v imenu in na račun OZG.

V skladu s 25. in 32. členom Odloka in 9. členom Statuta osnovnega varstva Gorenjske (Ur. L. RS, št. 63/2016, uradno prečiščeno besedilo) imajo organizacijske enote, na osnovi pooblastila direktorja zavoda in določb tega statuta, naslednja pooblastila v pravnem prometu: sklepanje poslov za nabavo materiala in storitev do višine, za katero se javno naročilo izvaja v skladu s pravili za naročanja malih vrednosti, sklepanje poslov v zvezi z investicijskim vzdrževanjem do višine, za katero se javno naročilo izvaja v skladu s pravili za naročanja malih vrednosti, nabava osnovnih sredstev v okviru letnega zneska razpoložljivih lastnih sredstev enote in sprejetega plana do višine, za katere se javno naročilo izvaja v skladu s pravili za naročanja malih vrednosti, prodaja odpisanih osnovnih sredstev na podlagi predhodnega soglasja občine ustanoviteljice, kjer je sedež organizacijske enote, oziroma občine, ki je predmetna osnovna sredstva dala v upravljanje OE, vodenje kadrovske politike v skladu s smernicami strokovnega sveta oziroma direktorja, samostojno vodenje disciplinskega postopka in odgovornost za strokovno delo v OE v skladu z zakoni.

Odločanje v postopkih po ZDIJZ ni ena od pristojnosti Območne enote Zdravstveni dom Kranj. ZDIJZ v 1. členu določa, da so zavezanci za dostop do informacij javnega značaja državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu: organi). IP ugotavlja, da OE Zdravstveni dom Kranj ni samostojen zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, prav tako pa tudi ni pristojen, da bi odločal o zahtevah za dostop, ki jih prejme OZG, razen v primeru, če bi za to imel posebno pooblastilo predstojnika, kar pa v konkretnem primeru ni izkazano. Celo nasprotno, iz spletnih strani OZG in navedb prosilca izhaja, da je edini, ki je pristojen za posredovanje informacij javnega značaja, direktor OZG.

IP zaključuje, da OE Zdravstveni dom Kranj nima svoje pravne subjektivitete in posledično tudi ne procesne sposobnosti nastopati kot organ v upravnem postopku po ZDIJZ, ni vpisana v register zavezancev za dostop do informacij javnega značaja pri AJPES in ga ni mogoče uvrstiti v nobeno od skupin zavezancev, ki so opredeljene v 1. členu ZDIJZ. Tako je treba ugotoviti, da je o zahtevi prosilca vloženi po ZDIJZ odločil subjekt, ki nima pristojnosti, da bi odločal o zahtevah vloženih po ZDIJZ. OE Zdravstveni dom Kranj deluje v okviru javnega zavoda OZG, posledično pa IP ugotavlja, da je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja v konkretnem primeru OZG in ne OE Zdravstveni dom Kranj. Navedeno pomeni, da bi morala OE Zdravstveni dom Kranj po prejemu zahteve to posredovati v reševanje uradni osebi, ki je po 9. členu ZDIJZ pristojna odločati o zahtevah za dostop do informacij javnega značaja, to pa je predstojnik organa, oziroma z njegove strani pooblaščena uradna oseba.

Posledično IP ugotavlja, da pooblastilo z dne 18. 4. 2025, ki ga je priložila stranka udeleženka v pritožbenem postopku, ni pooblastilo za posredovanje informacij javnega značaja v postopkih po ZDIJZ v smislu 9. člena ZDIJZ. Iz priloženega pooblastila z dne 18. 4. 2026 izhaja, da gre za pooblastilo, s katerim je direktorica OE Zdravstveni dom Kranj med drugim pooblastila …, da jo v času njene odsotnosti nadomešča na področju splošnih zadev. Ker OE Zdravstveni dom Kranj ni samostojni zavezanec za dostop do ZDIJZ in ker njena direktorica tudi nima izrecnega pooblastila direktorja OZG za posredovanje informacij javnega značaja po 9. členu ZDIJZ, tega pooblastila tudi ni mogla prenesti na drugo osebo. Zato priloženo pooblastilo ne izkazuje, da bi oseba, ki je izpodbijano odločbo izdala, imela za to veljavno pooblastilo.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je OE Zdravstveni dom Kranj, s tem, ko je izdala izpodbijano odločbo po ZDIJZ, napačno ugotovila, da je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, oseba, ki je odločbo podpisala pa tudi ni imela ustreznega pooblastila, zaradi česar je v konkretnem primeru prišlo do absolutno bistvenih kršitev pravil postopka iz 1. in 4. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

Te kršitev so privedle do nepravilne in nezakonite odločitve, zato je IP izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek OZG, ki je organ zavezanec v postopkih dostopa do informacij javnega značaja v zvezi z zahtevami, ki so naslovljene nanj in na njegove območne enote. O prosilčevi zahtevi bo tako morala odločiti uradna oseba organa, ki je po 9. členu ZDIJZ pristojna odločati o zahtevah za dostop do informacij javnega značaja, to pa je predstojnik, v konkretnem primeru direktor OZS, oziroma, glede na to, da je sam prosilec v tem postopku, z njegove strani pooblaščena uradna oseba, ki mora v tem primeru izpolnjevati pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka (prvi odstavek 31. člena ZUP).

Ob tem IP še dodaja, da so, ne glede na to, da je prosilec direktor OZG in bi bilo od njega razumno pričakovati, da bi zahtevo po ZDIJZ naslovil na OZG oziroma na pristojno območno enoto (OE Uprava, kot navaja v pritožbi),  bistvene kršitve postopka ugotovljene v tem pritožbenem postopku tako hude, da jih že sam ZUP označuje kot absolutno bistvene in s tem kot take, ki v vsakem primeru terjajo odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve pristojnemu organu v ponovni postopek.

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z njimi. Ne samo, da je izpodbijano odločbo izdala Območna enota Zdravstveni dom Kranj, ki za to ni pristojna, IP ugotavlja tudi, da o prosilčevi zahtevi ni odloča kot o zahtevi do dokumentov, iz katerih izhajajo zahtevani podatki. Iz izreka, niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe, namreč ne izhaja, v katerih dokumentih se nanašajo zahtevani podatki oziroma o katerih dokumentih je bilo sploh odločeno. Ti dokumenti pa ob odstopu pritožbe IP tudi niso bili predloženi.

IP je zato mnenja, da bo organ z vpogledom v dokumentacijo hitreje popolno ugotovil dejansko stanje. Prvostopenjski organ je tisti, ki bo najlažje opravil vsa procesna dejanja in v nadaljevanju odločanja ugotovil, v katerem delu predstavljajo zahtevani dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja, v katerem delu pa gre za izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Pomemben vidik vrnitve zadeve v ponovni postopek javnemu zavodu je tudi v tem, da zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, tj. OZG, o zahtevi sama sploh ni odločala. Upoštevaje vse navedeno, je IP je zato zadevo vrnil organu v ponovni postopek, kot to določa tretji odstavek 251. člena ZUP.  

Navodila organu prve stopnje

V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopke, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

Da bi bilo odločbo mogoče preizkusiti, mora ta vsebovati vse sestavine, ki jih določa 214. člen ZUP. V primeru zavrnitve zahteve mora organ v ponovljenem postopku upoštevati 6. točko prvega odstavka 214. člena ZUP, iz katere izhaja, da je treba posebej natančno navesti razloge za zavrnilno odločbo oz. za zavrnitev posameznega zahtevka, da bi dosegli namen obrazložitve. Obrazložitev mora biti izčrpna, v njej morajo biti povzete zahteve strank in celotni ugotovitveni in dokazni postopek. Med razlogi za pomembnost jasnosti obrazložitve so dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi, hkrati obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, prav tako pa obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

Materialno pravo

Organ je kot javni zavod zavezanec po ZDIJZ na vseh področjih, ki so kakorkoli povezana z javnopravnim delovanjem, oziroma se nanašajo na dejavnosti, ki se izvajajo v javnem interesu in so regulirane z javnopravnimi predpisi, ki ga zavezujejo.

V ponovnem postopku bo moral organ tako najprej ugotoviti, iz katerih dokumentov izhajajo zahtevani podatki, te dokumente določno opredeliti in presojati v smislu informacij javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

-       informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

-       organ mora z njo razpolagati;

-       nahajati se mora v materializirani obliki.

Če ni izpolnjen eden izmed treh elementov, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko sploh govorimo o informaciji javnega značaja, potem zahtevi v tem delu ni mogoče ugoditi. Takšno stališče izhaja tudi iz prakse IP (glej npr. odločbo IP, št. 090-104/2015/4 z dne 14. 7. 2015). Ob tem IP poudarja, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.

Organ bo moral v ponovnem postopku zato najprej popolno ugotoviti dejansko stanje, torej s katerimi dokumenti razpolaga ter se opredeliti do vprašanja, katere dokumente je prepoznal kot predmet prosilčeve zahteve in posledično ugotavljati s temi dokumenti povezano dejansko stanje in dokaze. To pomeni, da mora primarno ugotoviti in v odločbi navesti (s številko in/ali datumom), kateri konkretni dokument bo presojal in nato ugotavljati, ali predstavlja informacijo javnega značaja. Nato bo moral organ presojati vsak posamezen dokument, ki ga bo identificiral kot informacijo javnega značaja, ki jo je zahteval prosilec, in za vsak posamezen dokument ugotoviti, ali lahko dostop do njega zavrne zaradi obstoja izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ. Ob sklicevanju na obstoj izjem po ZDIJZ IP opozarja, da mora organ pri tem v celoti upoštevati pogoje, ki morajo biti za posamezno izjemo izpolnjeni ter zatrjevano izjemo in concreto izkazati. V obravnavanem primeru bi, glede na to, da je šlo za poimensko zahtevo,  lahko prišla v poštev izjema varstva osebnih podatkov (3.  točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Pri tem IP opozarja, da je izjema varstva osebnih podatkov zakonsko presežena z določbo prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kar pomeni, da je v primerih, ko gre za podatke, ki jih je mogoče opredeliti kot podatke v zvezi s porabo javnih sredstev, podatke povezane z opravljanem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, že zakonodajalec presodil, da je javni interes za njihovo razkritje večji od pravice do zasebnosti, zato posebno ugotavljanje javnega interesa za razkritje takšnih podatkov s strani organa ni potrebno. Namen določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu^[2]. Stališče, da posamezni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, izhaja tudi iz prakse IP (npr. odločbe IP št. 090-106/2010, št. 090-109/2010/4, št. 090-204/2010/10, št. 090-89/2015, št. 090-211/2016, št. 090-280/2016, št. 090-162/2018, št. 090-168/2018, št. 090-55/2019/5, št. 090-78/2019/9, št. 090-149/2021, št. 090-177/2021, št. 090-367/2021, št. 090-68/2022, 090-448/2024, 090-474/2024, 090-342/2024, idr.). Ob tem IP dodaja, da gre za zakonsko določilo, ki je pravno nedoločno, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer, pri tem pa je treba izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov ter načela sorazmernosti. Slednje je zasledovano tudi v načelih omejitve namena in najmanjšega obsega podatkov iz točk (b) in (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, po katerem morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Upoštevaje navedeno pomeni, da po »izjemi od izjem« niso prosto dostopni vsi podatki, ki se nanašajo na javnega uslužbenca, ampak le tisti, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Tako npr. podatki, ki izražajo osebne lastnosti, sposobnosti, občutenja, razmišljanja, subjektivna dojemanja, način reagiranja, osebni pogled, odnos do prekršene norme, ali morebitne občutljive osebne podatke o psihofizičnem in zdravstvenem stanju, sodijo v njihovo zasebno sfero in jih v skladu z načelom sorazmernosti ni mogoče uvrstiti med informacije, ki bi bile v neposredni zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP je podobno stališče zavzel že večkrat, in sicer npr. v odločbah št. 090-252/2023 z dne 13. 9. 2023, št. 090-226/2023 z dne 13. 9. 2023, št. 090-132/2023 z dne 17. 5. 2023, št. 090-57/2023 z dne 27. 3. 2023.

Ker pa IP kot pritožbeni organ v zvezi s konkretno zadevo ne more in ne sme prejudicirati odločitve, se v nadaljevanje ne more opredeliti do morebitnih izjem od prostega dostopa, temveč lahko poda le splošne usmeritve. Pri tem IP pojasnjuje, da so na spletni strani IP dostopne vse odločbe, ki jih je IP izdal v postopkih dostopa do informacij javnega značaja, med katerimi so tudi takšne, kjer je že bilo odločeno o dostopu do podatkov glede števila opravljenih delovnih ur javnih uslužbencev. 

Če bo organ ugotovil, da obravnavana dokumentacija vsebuje informacije, ki pomenijo katero izmed izjem od prostega dostopa, mora nadalje presojati, ali je mogoče prosilcu omogočiti delni dostop. v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja^[3] (v nadaljevanju Uredba) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. IP poudarja, da morajo biti izjeme od prostega dostopa utemeljene in uporabljene le v tistem delu dokumenta, ki posamično izjemo tudi dejansko vsebuje, saj se organ na obstoj izjeme ne more sklicevati kar s splošno trditvijo, da zahtevani dokument vsebuje izjemo in na tej podlagi prosilcu dostop do zahtevanega dokumenta zavrniti v celoti. Pri tem IP pojasnjuje, da skladno s prakso IP, potrjeno s strani Upravnega sodišča (sodba I U 1176/2010) in Vrhovnega sodišča RS (X Ips 320/2010) iz materialno-pravnega vidika restriktivna razlaga in uporabe izjem od dostopa do informacije javnega značaja, pomeni da je zakonodajalec postavil izjemo le za »podatek iz dokumenta«, ne pa za celoten dokument. Kar a fortiori velja za primere, ko predmet odločanja predstavlja več dokumentov. V takšnih primerih namreč ni mogoče avtomatično, brez natančne utemeljitve v zvezi z vsakim posamičnim dokumentom, zaključiti, da se izjema, ki je ugotovljena za en dokument, razteza tudi na druge.

Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št. … se prekrije ime in priimek posameznika ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba, v primeru delne zavrnitev, navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja. Če bo organ prosilcu omogočil dostop do zahtevanih podatkov v celoti, o tem ne bo izdal odločbe, ampak bo napravil le uradni zaznamek (22. člen ZDIJZ).

Sklepno

Glede na navedeno je IP zaključil, da sta pritožbi utemeljeni, zato je IP izpodbijano odločbo, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu – OZG. Organ mora o zadevi odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

K II. točki izreka:

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz II. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila: 

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Skladno s 5. členom Odloka, se lahko posamezna organizacijska enota oziroma del te enote izloči in ustanovi kot samostojen zavod na zahtevo ustanoviteljev, na katerih območju opravlja dejavnost ter ob soglasju sveta zavoda, vendar z vpogledom v Poslovni register AJPESa IP ugotavlja, da OE Zdravstveni dom Kranj ni oblikovana kot samostojni javni zavod.

[2] Tako izhaja iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti. Po tej teoriji je potrebno tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja.

[3] Uradni list RS, št. 24/2016.