prosilec - Osnovna šola Vižmarje Brod
+ -Številka: 090-155/2025
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
V obravnavani zadevi je prosilka na organ naslovila zahtevo za posredovanje dokumentov, iz katerih je poimensko razvidna ocena redne delovne uspešnosti za vse zaposlene oziroma tiste, ki so jo prejeli za obdobje zadnjih dveh šolskih let. Organ je zahtevo zavrnil z navedbo, da ne gre za informacije javnega značaja oz. da je podana izjema varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahtevane informacije, torej podatke o redni delovni uspešnosti, dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in v zvezi s porabo javnih sredstev.
ODLOČBA:
Številka: 090-155/2025/9
Datum: 15. 5. 2025
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. na (v nadaljevanju prosilka) z dne 27. 3. 2025, zoper odločbo Osnovne šole Vižmarje Brod, Na gaju 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2025-2 z dne 13. 3. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O
1. Pritožbi prosilke z dne 27. 3. 2025 se delno ugodi in se 1. točka izreka odločba Osnovne šole Vižmarje Brod, št. 090-1/2025-2 z dne 13. 3. 2025, odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati sezname javnih uslužbencev s številom nadpovprečnih ocen kriterijev za redno delovno uspešnost za obdobja:
· oktober – december 2023,
· januar – marec 2024,
· april – junij 2024,
· julij – september 2024,
· oktober – december 2024, pri čemer je dolžan v vseh navedenih seznamih prekriti imena in priimke javnih uslužbencev in vrstico »Število nadpovprečnih ocen«, ko je v slednji navedena vrednost 0.
2. V preostalem delu (glede odgovora na kakšen način organ obvešča zaposlene o redni delovni uspešnosti) se pritožba prosilke zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
(1) Prosilka je dne 20. 2. 2025 na podlagi določb ZDIJZ na organ naslovila zahtevo za posredovanje dokumentov, iz katerih je poimensko razvidna ocena redne delovne uspešnosti za vse zaposlene oziroma tiste, ki so jo prejeli za obdobje zadnjih dveh šolskih let. Z navedeno dokumentacijo se je želela seznaniti v elektronskem zapisu. Če slednje ni mogoče, pa prosi za posredovanje fotokopij ali za vpogled v prostorih organa. Hkrati je zaprosila za posredovanje odgovora na vprašanje v zvezi z načinom obveščanja zaposlenih o redni delovni uspešnosti.
(2) O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo, št. 090-1/2025-2 z dne 13. 3. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zavrnil posredovanje zahtevane dokumentacije. V obrazložitve slednje je povzel določbe ZDIJZ ter Kolektivne pogodbe za javni sektor in navedel, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacij javnega značaja. Nadalje je navedel, da podatki o zaposlenih, ki ne prejemajo dodatka za delovno uspešnost, ne vplivajo na javnofinančne izdatke, saj ne prinašajo dodatnih izplačil iz javnih sredstev. Ocene so zgolj interni kadrovski podatki, ki ne izkazujejo neposrednega vpliva na finančno poslovanje organa. Ker ZDIJZ opredeljuje informacije javnega značaja ko tiste, ki izhajajo iz delovnega področja organa in vplivajo na javna sredstva, seznam vseh ocen zaposlenih ne izpolnjuje tega pogoja v celoti. Mnenja je, da bi se zgolj podatki o javnih uslužbencih, ki dejansko prejmejo dodatek za delovno uspešnost, lahko šteli za informacijo javnega značaja, saj vplivajo na porabo proračunskih sredstev, česar pa prosilka ni zahtevala. Kljub temu organ izpostavi, da tudi v primeru, če bi prosilka zahtevala podatke o dodatku za delovno uspešnost, bi bilo treba upoštevati določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov.
(3) Zoper navedeno odločitev je prosilka dne 27. 3. 2025 vložila pritožbo. Meni, da je organ neupravičeno zavrnil posredovanje zahtevanih dokumentov ter da gre v obravnavanem primeru za prosto dostopne informacije. Poudari, da je zaprosila za posredovanje ocen, torej od 1 do 5, in ne za opis ocen. Meni, da ima ocena kot taka posreden vpliv na porabo finančnih oziroma javnih sredstev. Izpostavi tudi, da je zaprosila za dokumente, iz katerih je poimensko razvidna ocena redne delovne uspešnosti za vse zaposlene ozirom tiste, ki so jo prejeli za obdobje zadnjih dveh šolskih let. Prav tako je zaprosila za podatek o tem, na kakšen način organ obvešča zaposlene o redni delovni uspešnosti.
(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP.
(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 26. 4. 2025.
Pritožba je delno utemeljena.
(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(7) Nadalje IP poudarja, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezana na zahtevo prosilke in ne smeta odločati preko meje postavljenega zahtevka - takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS npr. v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015, sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 ter sodbi št. II U 431/2022-27 z dne 12. 4. 2024. Navedeno pomeni, da se je potrebno držati zahteve prosilke in presojati le, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih je poimensko razvidna ocena redne delovne uspešnosti za vse zaposlene oziroma tiste, ki so jo prejeli za obdobje zadnjih dveh šolskih let. Slednje je prosilka poudarila tudi v pritožbi, ko je navedla, da želi prejeti zgolj številčne ocene javnih uslužbencev, torej od 1 do 5.
(8) Z izpodbijano odločbo je organ zavrnil zahtevo prosilke po posredovanju zgoraj navedenih dokumentov, z obrazložitvijo, da ne gre za informacije javnega značaja, saj ne vplivajo na porabo javnih sredstev, podredno pa je navedel tudi, da zahtevane informacije predstavljajo varovane osebne podatke. IP zato v nadaljevanju presoja pravilnost odločitve organa.
(9) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
(10) Organ je IP dostavil sezname javnih uslužbencev s številom nadpovprečnih ocen kriterijev za redno delovno uspešnost. Ker je prosilka časovno omejila zahtevo na obdobje zadnjih dveh šolskih let, tj. šolsko leto 2023/2024 ter šolsko leto 2024/2025, IP ugotavlja, da so predmet presoje tega postopka naslednji seznami, in sicer za obdobja:
- oktober – december 2023,
- januar – marec 2024,
- april – junij 2024,
- julij – september 2024 ter
- oktober – december 2024.
IP ugotavlja, da navedena dokumentacija izpolnjuje pogoje za obstoj informacij javnega značaja, saj gre za informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa (kadrovsko področje organa), organ z njimi razpolaga, pri čemer se te nahajajo v materializirani obliki, saj jih je organ po elektronski pošti posredoval IP. Napačno je stališče organa, da informacijo javnega značaja definira poraba javnih sredstev. ZDIJZ jasno določa pogoje za obstoj informacij javnega značaja, med katerimi pa ni porabe javnih sredstev.
(11) IP je vpogledal v zgoraj navedene sezname in ugotovil, da gre za tipske sezname, ki vsebujejo stolpec »Priimek in ime« ter stolpec »Število nadpovprečnih ocen«, ki vsebuje seštevek nadpovprečnih ocen kriterijev za redno delovno uspešnost. Glede na to, da je prosilka izrecno zahtevala posredovanje ocen za zaposlene, ki so jo prejeli, v pritožbi pa izrecno navedla ocene od 1 do 5, IP ugotavlja (vezanost na zahtevo prosilke), da predmet zahteve niso podatki o imenih in priimkih javnih uslužbencev, pri katerih je v stolpcu »Število nadpovprečnih ocen« navedena vrednost 0.
(12) IP ugotavlja, da gre za podatke, ki jih je dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na morebiten obstoj izjeme dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Institut redne delovne uspešnosti ureja Kolektivna pogodba za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17, 80/18, 136/22, 12/24 in 99/24; v nadaljevanju KPJS), ki se na podlagi 119. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24) glede določb od 27. do 34. člena uporablja do dne 31.12. 2025. Prvi odstavek 30. člena KPJS določa, da se postopek ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost za vse javne uslužbence izvede mesečno, trimesečno ali dvakrat letno. Prav tako v tretjem odstavku določa, da javni uslužbenec pri izplačilu januarske plače prejme obvestilo o tem, v koliko ocenjevalnih obdobjih je bil v preteklem letu ocenjen in kolikšno število točk je dosegel pri posameznem ocenjevanju. Skladno s 33. členom KPJS se vsota točk posameznega javnega uslužbenca, za katerega je bilo v postopku ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost ugotovljeno, da je dosegel nadpovprečne delovne rezultate, objavi znotraj uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote. To se lahko zagotovi npr. z objavo na internih spletnih straneh ali oglasni deski uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote oziroma na drug primeren način. Iz navedenega izhaja, da je vsota točk posameznega javnega uslužbenca, za katerega je bilo v postopku ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost ugotovljeno, da je dosegel nadpovprečne delovne rezultate uspešnosti, podatek v zvezi z njegovim delovnim razmerjem in ga je dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako je navedene podatke dopustno razkriti iz razloga porabe javnih sredstev, saj drugi odstavek 32. člena KPJS določa, da je seštevek števila točk, ki jih javni uslužbenec doseže, podlaga za določitev višine dela plače za redno delovno uspešnost javnega uslužbenca. Upoštevaje navedeno je IP prosilki omogočil dostop do seznamov javnih uslužbencev s številom nadpovprečnih ocen kriterijev za redno delovno uspešnost, pri čemer je organu naložil, da prekrije imena in priimke javnih uslužbencev in vrstico »Število nadpovprečnih ocen«, ko je v slednji navedena vrednost 0, saj prosilka ni zahtevala navedenih informacij (1. točka izreka te odločbe).
(13) Nadalje se IP opredeljuje tudi do pritožbene navedbe prosilke, da je organ zaprosila za posredovanje podatka glede načina obveščanja zaposlenih o redni delovni uspešnosti. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe citiral 33. člen KPJS in navedel, da se seznam objavi znotraj uporabnika, pri čemer je v odgovoru z dne 26. 4. 2025 dodatno pojasnil, da se seznam objavi na internem mediju (e-zbornica), kjer so objavljeni tudi kriteriji za ugotavljanje redne delovne uspešnosti. Kljub pojasnilom organa, je IP pri slednjem dodatno preveril, ali morebiti razpolaga z dokumentom, ki bi urejal način obveščanja zaposlenih o redni delovni uspešnosti. Organ je pojasnil, da s tovrstnim dokumentom ne razpolaga in da podlago za objavo seznama v e-zbornici predstavlja KPJS. Glede na to, da je prosilka v zahtevi z dne 20. 2. 2025 navedla, da želi prejeti odgovor na vprašanje, IP pojasnjuje, da so organi dolžni prosilcem omogočiti dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. Iz vsega navedenega izhaja, da organ ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi izhajal odgovor na prosilkino vprašanje, prav tako pa ji slednji na podlagi ZDIJZ ni dolžan odgovarjati, zato se pritožba prosilke v tem delu zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(14) Iz vsega zgoraj navedenega izhaja, da je pritožba prosilke delno utemeljena, zato je IP odločil, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.
(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.
(16) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.
asistentka svetovalca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke