prosilec - Osnovna šola Tišina

Datum: 17.04.2026
Številka: 090-570/2025
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek

POVZETEK:

Organ je zaradi neobstoja dokumentov prosilcu dostop do informacij javnega značaja zavrnil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z določenimi dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca, razpolaga. IP je zavrgel pritožbo prosilca v delu, saj je ugotovil, da prosilec z določenimi dokumenti že razpolaga, prosilec za vodenje pritožbenega postopka v tem delu nima več pravnega interesa. Nadalje je IP ugotovil, da je prosilec upravičen do posredovanja določenih dokumentov, zato je pritožba prosilca v tem delu utemeljena, IP pa je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-570/2025/14

Datum: 17. 4. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 246. člena, prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec) z dne 3. 12. 2025, zoper odločbo Osnovne šole Tišina, Tišina 4B, 9251 Tišina (v nadaljevanju organ), št. 061-1/2025-13 z dne 26. 11. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednji

S K L E P

1. Pritožba prosilca z dne 3. 12. 2025 zoper odločbo Osnovne šole Tišina, št. 061-1/2025-13 z dne 26. 11. 2025 se zavrže v delu, ki se nanaša na dostop do:

a. elektronskega sporočila, poslanega na gp.mvi@gov.si, z dne 15. 10. 2025, z naslovom: Oddelek 2. starostnega obdobja otrok v večnamenskem prostoru vrtca Plavček pri OŠ Tišina;

b. elektronskega sporočila, poslanega iz sistema Krpan, z dne 15. 10. 2025, z naslovom: POVRATNICA: Oddelek 2. starostnega obdobja otrok v večnamenskem prostoru vrtca Plavček pri OŠ Tišina.

c. zapisnika Republike Slovenije, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo, št. 0613-156/2025-1 z dne 24. 10. 2025,

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O D L O Č B O

1. Pritožbi prosilca z dne 3. 12. 2025 zoper odločbo Osnovne šole Tišina, št. 061-1/2025-13 z dne 26. 11. 2025, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati:

a. Zapisnik Republike Slovenije, Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava Maribor, št. 0611-4590/2025-2 z dne 24. 10. 2025 tako, da na str. 1 prekrije naslov in rojstni podatek odgovorne osebe pri organu;

b. Zapisnik Republike Slovenije, Ministrstvo za zdravje, št. 06173-271/2025 z dne 24. 10. 2025, s prilogo, tako, da na str. 4 zapisnika, v tretjem odstavku, prekrije službeni elektronski naslov inšpektorice;

c. Zapisnik sestanka na Občini Tišina, z dne 26. 9. 2025;

d. Vabilo na 17. sejo odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti pri občinskem svetu Občine Tišina dne 8. 10. 2025, št. 011-0004/2025 z dne 3. 10. 2025;

e. Zapisnik izrednega sestanka staršev otrok 4-5 let starosti, z dne 14. 9. 2025 tako, da prekrije:

- imena in priimke prisotnih staršev na str. 1 in zapisnikarjev na str. 5;

- izjavo starša, na str. 3, v odstavku »Pohištvo«, ki se začne za besedo »pove,« in se nadaljuje do konca tega odstavka, ki se konča s piko;

f. Obvestilo staršem otrok iz vijolične igralnice z dne 10. 10. 2025, brez prilog, tako, da prekrije: v odstavku 2.1 ime in priimek starša ter besedilo, zapisano v oklepaju v prvi in drugi vrstici tega odstavka, ime in priimek starša v drugi vrstici tega odstavka in priimek v četrti vrstici tega odstavka, str. 1;

g. Zapisnik sestanka vijolične igralnice s predst. sveta staršev vijolične igralnice dne 13. 10. 2025.

2. V preostalem delu se pritožba zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Povzetek dejanskega stanja

(1) Prosilec je dne 15. 10. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za posredovanje informacij, ki so povezane z uporabo nekdanje telovadnice (t.i. »vijolična igralnica«) kot igralnice za 2. starostno skupino v šolskem letu 2025/2026, in sicer za:

1. Zahtevane dokumente glede uporabe telovadnice kot igralnice:

1. »Kopijo odločbe oziroma drugega uradnega akta, na podlagi katerega je bila telovadnica preurejena v igralnico za 2. starostno skupino.

2. Vso dokumentacijo, na podlagi katere je vrtec pridobil dovoljenje oziroma soglasje za uporabo prostora kot igralnice (npr. soglasje občine, pozitivno mnenje ministrstva, mnenja strokovnih služb).

3. Kopijo korespondence z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, v kateri je bilo posredovano oziroma pridobljeno mnenje o ustreznosti prostora.

4. Načrt evakuacije vrtca, ki je veljaven za šolsko leto 2025/2026, in v katerem je razviden način evakuacije otrok iz vijolične igralnice.

5. Kopijo dokumenta oziroma zapisnika, iz katerega je razvidno, da prostor izpolnjuje minimalne tehnične pogoje in normative za uporabo igralnic za 2. starostno skupino (vključno z oken, prezračevanjem, sanitarijami, evakuacijskimi potmi).

6. Podatke o številu otrok, vključenih v vijolično igralnico v šolskem letu 2025/2026, ter podatke o kadrovskem normativu (število zaposlenih v tej skupini).«

2. Dopolnitev zahteve glede spremembe namembnosti prostora:

1. »Kopijo zapisnika oziroma druge uradne dokumentacije seje občinskega sveta z dne 11. 11. 2024, kjer je bila telovadnica predstavljena kot igralnica za 1. starostno skupino.

2. Vse dokumente, dopise, odločbe ali mnenja, na podlagi katerih je bilo naknadno odločeno, da prostor ni primeren za 1. starostno skupino in bo namenjen 2. starostni skupini.

3. Dokazila oziroma strokovna mnenja, ki izkazujejo neustreznost prostora za 1. starostno skupino (npr. mnenje ministrstva, interne ugotovitve, zapisniki ogledov).

4. Odločbo ali interni akt, s katerim je bila uradno spremenjena prvotna odločitev oziroma načrt uporabe prostora.«

Z zahtevanimi informacijami se je prosilec želel seznaniti v obliki elektronskega zapisa, tj. s posredovanjem dokumentacije na njegov elektronski naslov.

(2) Organ je prosilcu odgovoril na zahtevo z dne 15. 10. 2025, z dopisom, št. 6009-7/2025-39 z dne 7. 11. 2025, z naslovom Odgovor staršem Vijolične igralnice na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Prosilcu je pojasnil, s katerimi dokumenti ne razpolaga, posredoval zahtevane podatke oziroma dokumente pod točko 1.4, 1.6 in 2.1 zahteve[1] prosilca z dne 15. 10. 2025, in sicer:

- anonimizirano elektronsko sporočilo, poslano na gp.mvi@gov.si, z dne 15. 10. 2025, z naslovom: Oddelek 2. starostnega obdobja otrok v večnamenskem prostoru vrtca Plavček pri OŠ Tišina;

- anonimizirano elektronsko sporočilo, poslano iz sistema Krpan, z dne 15. 10. 2025, z naslovom: POVRATNICA: Oddelek 2. starostnega obdobja otrok v večnamenskem prostoru vrtca Plavček pri OŠ Tišina;

- Požarni načrt Vrtca Plavček pri OŠ Tišina;

- Povezavo do zapisnika seje občinskega sveta z dne 6. 11. 2024: https://www.tisina.si/Down1oadFile?id=756188,

- Podatke o številu otrok, vključenih v vijolično igralnico v šol. letu 2025/26, ter podatke o kadrovskem normativu.

(3) O zahtevi prosilca z dne 15. 10. 2025 je organ odločil z odločbo, št. 061-1/2025-13 z dne 26. 11. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zaradi neobstoja dokumentov v 1. točki odločbe zavrnil zahtevo prosilca z dne 15. 10. 2025, v točkah:

- kopija odločbe oz. drugega uradnega akta na podlagi katerega je bila telovadnica preurejena v igralnico za 2. starostno skupino;

- vsa dokumentacija na podlagi katere je vrtec pridobil dovoljenje oz. soglasje za uporabo prostora, kot igralnice;

- kopijo korespondence z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, v kateri je bilo posredovano oz. pridobljeno mnenje o ustreznosti prostora;

- kopija dokumenta oz. zapisnika, iz katerega je razvidno, da prostor izpolnjuje minimalne tehnične pogoje in normative za uporabo igralnic za 2. starostno skupino;

- vse dokumente, dopise, odločbe ali mnenja, na podlagi katerih je bilo naknadno odločeno, da prostor ni primeren za 1. starostno skupino in bo namenjen 2. starostni skupini;

- dokazila oz. strokovna mnenja, ki izkazujejo neustreznost prostora za 1. starostno skupino;

- odločbo ali interni akt, s katerim je bila uradno spremenjena prvotna odločitev oz. načrt uporabe prostora.

Organ je pojasnil, da v konkretnem primeru zakonodaja ne določa oz. ne predvideva izdaje odločbe, soglasja oz. drugega materializiranega dokumenta. Z organom na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje je organ po uradni občinski seji odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti (8. 10. 2025), glede na odločitev občinskega sveta Občine Tišina (sanacija sanitarij in oken se ne bo izvedla, ker so stroški preveliki za kratko obdobje začasnega oddelka: 1. 9. 2025 - 30. 6. 2026) ugotovil, da se bo oddelek še naprej od 1. 9. 2025 do 30. 6. 2026 vodil, kot začasni oddelek, za katerega Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca določa, da o tem mora vrtec obvestiti ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo in da se začasna lokacija prostorov vrtca se ne vpise v razvid izvajalcev javno veljavnih programov. Organ vrtca je to tudi storil. Obvestilo (e-pošta, je organ posredovali tudi prosilcu dne, 7. 11. 2025, v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja) je organ ministrstvu posredoval dne, 15. 10. 2025, kot mu je bilo predhodno svetovano s strani pristojnih organov na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. V zvezi z ustreznostjo začasne uporabe prostora v namen igralnice je dne, 24. 10. 2025 bil opravljen tudi inšpekcijski pregled s strani šolske, požarne in zdravstvene inšpekcijske službe.

(4) Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 3. 12. 2025 vložil pritožbo. Meni, da je odločitev organa o tem, da ne razpolaga z dokumenti, nepravilna, saj po njegovem mnenju drugi pristojni organi (ministrstvo, inšpektorat, požarna služba) potrjujejo, da so dokumenti obstajali in bili uporabljeni v postopkih. Meni, da je organ dokumente začel pridobivati šele na dan vložitve njegove zahteve, zato dejansko stanje ob izdaji odločbe po njegovem mnenju ni bilo popolno ugotovljeno. Navaja, da iz dopisov ministrstva, inšpektorata in požarne službe izhaja, da so v postopkih obstajali dokumenti (strokovna mnenja, zapisnik, pojasnila). Nadalje navaja, da je organ ministrstvu e-pošto, datirano na 15. 10. 2025, poslal šele na dan vložitve njegove zahteve, kar po njegovem mnenju kaže, da dokument pred tem ni obstajal in ga ni mogoče šteti kot dokaz o predhodnem postopku. Organ ni pridobil dokumentov od ministrstva, inšpektorata ali drugih služb, čeprav organi potrjujejo njihov obstoj, zato meni, da odločba ni bila izdana na podlagi popolnega in resničnega dejanskega stanja. Prosilec IP predlaga, da organu naloži, da mu posreduje vse zahtevane dokumente, vezane na odprtje Vijolične igralnice.

(5) Prosilec je dne 17. 12. 2025 IP poslal elektronsko sporočilo z naslovom »Dopolnitev pritožbe – št. 090-1/2025-6«, v katerem navaja domnevni obstoj dokumentov pri organu, ki naj bi bili predmet njegove zahteve z dne 15. 10. 2025. Navaja obstoj zapisnikov pregledov, zapisnikov sej med šolo in občino ter zapisnikov inšpekcijskih služb. Prilaga Zapisnik izrednega roditeljskega sestanka rumene igralnice z dne 27. 1. 2025, ki naj bi izkazoval obstoj teh dokumentov.

(6) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

(7) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil, s pozivi, št. 090-570/2025/3 z dne 13. 2. 2026, št. 090-570/2025/8 z dne 16. 3. 2026, opravil telefonsko preverbo dne 27. 3. 2026 in poslal poziv, št. 090-570/2025/12 z dne 2. 4. 2026. Odgovore organa je IP prejel: dne 19. 2. 2026 (dokument, št. 090-1/2026-6 z dne 19. 2. 2026, s prilogami), dne 20. 3. 2026 (dokument, št. 090-1/2026-8 z dne 20. 3. 2026, s prilogami), elektronsko sporočilo z dne 27. 3. 2026, s prilogami in dopis, št. 090-1/2026-12 z dne 13. 4. 2026.

Pritožba je delno utemeljena.

(8) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

K SKLEPU

Pravni interes

(9) Prvi odstavek 240. člena ZUP določa, da organ prve stopnje pritožbo zavrže s sklepom, če: ni dovoljena, ni pravočasna, je ni vložila upravičena oseba ali pritožnik nima pravnega interesa. Prvi odstavek 246. člena ZUP določa, da če pritožbe zaradi razlogov iz prvega odstavka 240. člena tega zakona ni zavrgel že organ prve stopnje, jo zavrže organ druge stopnje. Če so podani prej navedeni razlogi, lahko IP pritožbo zavrže kadarkoli med postopkom do izdaje odločbe.

(10) Vsakdo, ki v pritožbenem postopku zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka v pritožbenem postopku ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni pritožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s pritožbo v upravnem postopku izboljša svoj pravni položaj. Pravni interes stranke v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, kot to velja za postopek po ZDIJZ, je opredeljen z vsebino njenega zahtevka. Ker je v obravnavani zadevi ugotovljeno, da prosilec v času odločanja IP že razpolaga z:

- elektronskim sporočilom, poslanim na gp.mvi@gov.si, z dne 15. 10. 2025, z naslovom: Oddelek 2. starostnega obdobja otrok v večnamenskem prostoru vrtca Plavček pri OŠ Tišina in z elektronskim sporočilom, poslanim iz sistema Krpan, z dne 15. 10. 2025, z naslovom: POVRATNICA: Oddelek 2. starostnega obdobja otrok v večnamenskem prostoru vrtca Plavček pri OŠ Tišina, kar oboje izhaja iz dopisa organa, ki je bil poslan prosilcu, št. 6009-7/2025-39 z dne 7. 11. 2025, z naslovom: »Odgovor staršem Vijolične igralnice na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ«, slednje je potrdil tudi organ v dopisu, št. 090-1/2026-12 z dne 13. 4. 2026.

- zapisnikom Republike Slovenije, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo, št. 0613-156/2025-1 z dne 24. 10. 2025, IP namreč ugotavlja, da je iz drugega primera, ki se vodi pri IP v zvezi s prosilcem, št. 090-85/2026, jasno razvidno, da prosilec z dokumentom: zapisnik Republike Slovenije, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo, št. 0613-156/2025-1 z dne 24. 10. 2025, že razpolaga, saj je slednji zapisnik prosilec sam priložil k predmetni pritožbi z dne 10. 3. 2026.

(11) Pravni interes je procesna predpostavka, na katero IP pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka. Slednje pomeni, da si prosilec tudi z odpravo izpodbijane odločbe v tem delu svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati in tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje pritožbenega postopka v tem delu, zato je treba njegovo pritožbo v tem delu zavreči. Takšno stališče je IP zavzel npr. že v odločbi št. 090-314/2020 z dne 12. 4. 2021, odločbi št. 090-35/2025 z dne 7. 3. 2025 in odločbi št. 090-484/2024 z dne 13. 3. 2025. Podobno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče), npr. v sklepih št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011 in št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011. V predmetni zadevi je sodišče ugotovilo, da tožeča stranka z zahtevanim magnetogramom seje vlade že razpolaga. To pomeni, da že razpolaga s tistim, do česar je želela priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Torej si tudi z odpravo izpodbijanih odločb svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati.

(12) Ker mora IP ves čas pritožbenega postopka po uradni dolžnosti paziti, da so izpolnjeni vsi formalni pogoji za vodenje pritožbenega postopka in ker je v obravnavani zadevi ugotovil, da je treba pritožbo zavreči na podlagi prvega odstavka 246. člena v povezavi s 4. alinejo prvega odstavka 240. člena ZUP in prvim odstavkom 13. člena ZUP, se ni bil pristojen vsebinsko spuščati v obravnavo pritožbe v tem delu. IP je odločil kot to izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

K ODLOČBI

Ali dokument obstaja

(13) IP poudarja, da sta tako prvostopenjski organ kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meje postavljenega zahtevka – navedeno stališče je podprto tudi z upravno sodno prakso, npr. sodbi I U 817/2015, I U 932/2015. IP je torej kot pritožbeni organ pristojen odločiti zgolj o pritožbi zoper odločitev (odločbo) organa in je v tej zvezi vezan na zahtevo prosilca.

(14) Na podlagi izpodbijane odločbe je organ zaradi neobstoja dokumentacije zavrnil zahtevo prosilca. Predmet pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali poleg dokumentov, ki jih je organ prosilcu že poslal oz. z njimi prosilec že razpolaga, organ morebiti razpolaga še s kakšnimi drugimi dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca z dne 15. 10. 2025.

(15) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(16) Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi so prosilcem dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj informacijo v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(17) IP uvodoma pojasnjuje, da so predmet pritožbe prosilca vsi zahtevani dokumenti, vezani na odprtje Vijolične igralnice.

(18) V zvezi z navedenim je IP organ pozval, da pojasni, ali razpolaga z dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca, za vsako posamezno točko zahteve prosilca posebej, v delu, ki je predmet pritožbe[2]. Organ je IP posredoval dokumentacijo in podal pojasnila z dopisi, št. 090-1/2026-6 z dne 19. 2. 2026, št. 090-1/2026-8 z dne 20. 3. 2026 in št. 090-1/2026-12 z dne 13. 4. 2026 (v nadaljevanju: pojasnila organa), kot sledijo v nadaljevanju glede na posamezno točko zahteve prosilca.

1. Zahtevani dokumenti glede uporabe telovadnice kot igralnice:

(19) 1. Kopijo odločbe oziroma drugega uradnega akta, na podlagi katerega je bila telovadnica preurejena v igralnico za 2. starostno skupino.

Iz pojasnil organa izhaja: Odločba oziroma drug uradni akt po navedbah organa ne obstaja, ker je športna igralnica ZAČASNO spremenjena v igralnico za otroke 2. starostnega obdobja (4-5), kar je organ preveril na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Ministrstvo je podalo telefonsko povratno informacijo, da začasnih oddelkov ne vodijo z nobenimi odločbami, ker niso vpisani v razvid in obratujejo le za določen čas, v primeru organa od 1. 9. 2025 - 30. 6. 2026. Nadalje organ navaja, da je začasna ureditev prostorov vrtca urejena v 65.a členu Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, ki ne določa režima predhodnega soglasja ali predhodnega odločanja ministrstva, temveč obveznost obveščanja. Ministrstvo je bilo o nastavitvi začasnega oddelka v večnamenski prostor od 1. 9. 2025 seznanjeno tudi po telefonu, nato pa se pisno dne 15. 10. 2025. Organ navaja, da začasna lokacija prostorov vrtca ni predmet vpisa v razvid izvajalcev javno veljavnih programov, kar so organu povedali na ministrstvu.

IP je na podlagi vpogleda v posredovane dokumente organa ugotovil, da organ z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali tej točki zahteve prosilca, ne razpolaga, niti zakonodaja ne predvideva obstoja tovrstnih dokumentov v tem primeru.

(20) 2. Vso dokumentacijo, na podlagi katere je vrtec pridobil dovoljenje oziroma soglasje za uporabo prostora kot igralnice (npr. soglasje občine, pozitivno mnenje ministrstva, mnenja strokovnih služb).

Iz pojasnil organa izhaja, da je organ kot relevantne dokumente glede na zahtevo prosilca prepoznal elektronska sporočila ministrstvu, navedena pod alinejama a. in b. 1. točke izreka tega sklepa. Nadalje je organ pojasnil, da drugi dokumenti ne obstajajo, saj je o začasni nastanitvi (1. 9. 2025 do 30. 6. 2026) oddelka otrok starih od 4-5 let obvestil ministrstvo preko telefonskih klicev in e-pošte (elektronska sporočila, navedena pod alinejama a. in b.1. točke tega sklepa).

Organ je IP pojasnil, da razpolaga še z elektronskim sporočilom, poslanim na gp.mvi@gov.si, z dne 29. 1. 2025, z naslovom: Medletna skupina otrok v vrtcu Plavček pri OŠ Tišina, vendar iz slednjega ne izhaja, da je predmet zahteve prosilca, saj se ne nanaša na vijolično igralnico.

Organ je kot relevantne prepoznal tudi zapisnike, navedene pod alinejama a. in b. 1. točke izreka te odločbe in alinejo c. 1. točke izreka tega sklepa. Organ je navedel, da z zapisnikom občinske seje odbora za negospodarstvo in storitvene dejavnosti na Občini Tišina, kjer je vodstvo vrtca predstavilo zahteve staršev (8. 10. 2025), ne razpolaga, saj ga ni prejel, niti ni po navedbah organa objavljen na spletni strani Občine Tišina.

IP je na podlagi vpogleda v posredovane dokumente organa ugotovil, da organ razpolaga z zapisniki, navedenimi pod alinejama a. in b. 1. točke izreka te odločbe in alinejo c. 1. točke izreka tega sklepa ter še z zapisnikom sestanka na Občini Tišina z dne 26. 9. 2025: vsebina zapisnika ustreza tej točki zahteve prosilca, saj je bil sestanek sklican zaradi dilem staršev v zvezi z ustreznostjo vijolične igralnice, ki jo bodo otroci obiskovali v vrtčevskem letu 2025/2026. IP je ugotovil, da organ razpolaga z Vabilom na 17. sejo odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti pri občinskem svetu Občine Tišina dne 8. 10. 2025, št. 011-0004/2025 z dne 3. 10. 2025 (4. točka - Problematika Vijolične skupine vrtca pri OS Tišina, 8. 10. 2025), ne razpolaga pa z zapisnikom te seje.

(21) 3. Kopijo korespondence z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, v kateri je bilo posredovano oziroma pridobljeno mnenje o ustreznosti prostora.

Organ je kot relevantne dokumente glede na zahtevo prosilca prepoznal posredovana elektronska sporočila ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, navedena pod alinejama a. in b. 1. točke izreka tega sklepa ter opravljeni inšpekcijski pregled dne 24. 10. 2025 (dokument pod alinejo c. 1. točke izreka tega sklepa). Organ je pojasnil, da drugi dokumenti ne obstajajo. Organ je pojasnil, da za začasne oddelke ni nikjer zakonsko opredeljeno, da morajo ustrezati minimalnim tehničnim standardom, ker so začasni.

IP je na podlagi vpogleda v posredovane dokumente organa ugotovil, da organ z drugimi dokumenti, kot tistimi, s katerimi prosilec že razpolaga, in bi ustrezali tej točki zahteve prosilca, ne razpolaga.

(22) 5. Kopijo dokumenta oziroma zapisnika, iz katerega je razvidno, da prostor izpolnjuje minimalne tehnične pogoje in normative za uporabo igralnic za 2. starostno skupino (vključno z oken, prezračevanjem, sanitarijami, evakuacijskimi potmi).

Organ je kot relevantne dokumente glede na zahtevo prosilca prepoznal zapisnike inšpekcijskih pregledov, navedene v alinejama a. in b. 1. točke izreka te odločbe in alinejo c. 1. točke izreka tega sklepa. Organ je pojasnil, da z drugimi dokumenti ne razpolaga.

IP je na podlagi vpogleda v posredovane dokumente organa ugotovil, da organ razpolaga z zapisniki, navedenimi pod alinejama a. in b. 1. točke izreka te odločbe in alinejo c. 1. točke izreka tega sklepa.

2. Dopolnitev zahteve glede spremembe namembnosti prostora:

(23) 2. Vse dokumente, dopise, odločbe ali mnenja, na podlagi katerih je bilo naknadno odločeno, da prostor ni primeren za 1. starostno skupino in bo namenjen 2. starostni skupini

Organ je pojasnil, da drugi dokumenti ne obstajajo. Organ je pojasnil, da je bila odločitev sprejeta in spremenjena, na podlagi spoznanj, da bo stroškovno in tudi časovno več potrebnih prilagojenih sanacij, da se večnamenski prostor preuredi za oddelek prvega starostnega obdobja, tudi pogoji za oddelek prvega starostnega obdobja so specifični. Organ je pojasnil, da o teh spoznanjih pri organu ne obstaja dokument v materializirani obliki.

IP je na podlagi vpogleda v posredovane dokumente organa ugotovil, da organ razpolaga še z dokumentoma, ki bi ju lahko opredelili kot »mnenja, na podlagi katerih je bilo naknadno odločeno, da prostor ni primeren za 1. starostno skupino in bo namenjen 2. starostni skupini«, kot to navaja prosilec v zahtevi in s tem ustreza predmetu zahteve prosilca pod navedeno točko, in sicer gre za naslednja dokumenta:

- Obvestilom staršem otrok iz vijolične igralnice z dne 10. 10. 2025 (nanaša se na predajo informacij o možnosti sanacij, ki so jih na izvedenem sestanku predlagali starši). Pri tem IP pojasnjuje, da prilog k zapisniku ni prepoznal kot del zahteve prosilca: priloge se namreč nanašajo na ponudbe izvajalcev del, vabilo (ki ga bo prosilec prejel) in zapisnik (omenjen dvakrat), za katerega je organ pojasnil, da z njim ne razpolaga;

- Zapisnikom sestanka vijolične igralnice s predst. sveta staršev vijolične igralnice dne 13. 10. 2025 (iz 2. točke dnevnega reda izhaja, da se nanaša na predajo informacij (predlogi, realizacija, želje staršev…), ki se nanašajo na vijolično igralnico.

(24) 3. Dokazila oziroma strokovna mnenja, ki izkazujejo neustreznost prostora za 1. starostno skupino (npr. mnenje ministrstva, interne ugotovitve, zapisniki ogledov).

Organ je pojasnil, da drugi dokumenti ne obstajajo. Organ je pojasnil, da je šlo za odločitev strokovnega kadra in vodstva glede na pogoje, ki so v dani situaciji glede na ponujeno, ustrezni za 2. starostno obdobje (zapisnik inšpekcijskega nadzora). Organ je pojasnil, da o odločitvi strokovnega kadra in vodstva ne obstajajo dokumenti v materializirani obliki.

(25) IP je glede 2.2 in 2.3 točke zahtev prosilca ugotovil, da o internih ugotovitvah obstaja dokument v materializirani obliki, ki bi ga lahko opredelili kot »dokument« ali »interne ugotovitve«, kot to navaja prosilec v zahtevi in s tem ustreza predmetu zahteve prosilca pod navedenima točkama, in sicer: Zapisnik izrednega sestanka staršev otrok 4-5 let starosti, z dne 14. 9. 2025 (sestanek je bil sklican zaradi razjasnitve ustreznosti vrtčevske telovadnice, katera se bo uporabljala kot igralnica 2. starostne skupine).

(26) 4. Odločbo ali interni akt, s katerim je bila uradno spremenjena prvotna odločitev oziroma načrt uporabe prostora.

Organ je pojasnil, da drugi dokumenti ne obstajajo. Organ je pojasnil, da gre za začasni oddelek otrok, načrt prostora se ni spreminjal - večnamenski prostor je organ z opremo in didaktičnimi sredstvi spremenili v začasno igralnico.

IP je na podlagi vpogleda v posredovane dokumente organa ugotovil, da organ z dokumentom, ki bi ustrezali tej točki zahteve prosilca, ne razpolaga.

(27) IP je ugotovil, da bi organ moral v skladu z načelom odprtosti in načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP zahtevo tolmačiti široko in prosilcu dati na razpolago vse dokumente, s katerimi razpolaga in po smislu ter vsebini predstavljajo dokumente, ki jih slednji zahteva. Glede na pritožbeno navedbo prosilca, da iz dopisov ministrstva, inšpektorata in požarne službe izhaja, da naj bi v postopkih obstajali dokumenti (strokovna mnenja, zapisnik, pojasnila), in pritožbene zahteve, da se mu posreduje vse zahtevane dokumente, vezane na odprtje Vijolične igralnice ter vpogledom v spisno dokumentacijo organa, je IP ugotovil, da kot relevantna dokumentacija, s katero prosilec še ne razpolaga in je predmet njegove zahteve, pri organu obstaja še naslednja dokumentacija, ki predstavlja predmet obravnavane zahteve:

a) Zapisnik Republike Slovenije, Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava Maribor, št. 0611-4590/2025-2 z dne 24. 10. 2025;

b) Zapisnik Republike Slovenije, Ministrstvo za zdravje, št. 06173-271/2025 z dne 24. 10. 2025, s prilogo;

c) Zapisnik sestanka na Občini Tišina, z dne 26. 9. 2025;

d) Vabilo na 17. sejo odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti pri občinskem svetu Občine Tišina dne 8. 10. 2025, št. 011-0004/2025 z dne 3. 10. 2025;

e) Zapisnik izrednega sestanka staršev otrok 4-5 let starosti, z dne 14. 9. 2025;

f) Obvestilo staršem otrok iz vijolične igralnice z dne 10. 10. 2025, brez prilog;

g) Zapisnik sestanka vijolične igralnice s predst. sveta staršev vijolične igralnice dne 13. 10. 2025.

Dostop do dokumentov (delna ugoditev)

(28) Glede navedbe organa, v dopisu, št. 090-1/2026-6 z dne 19. 2. 2026, kjer navaja, da je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja vložil dne 15. 10. 2025, inšpekcijski pregled je bil opravljen dne 24. 10. 2025, ko je prosilcu podal informacije javnega značaja, inšpekcijski nadzor še ni bil opravljen, zato tudi zapisniki niso obstajali ,IP pojasnjuje, da mora v pritožbenem postopku presojati zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe glede na dejansko stanje v času njene izdaje. To pomeni, da je bistveno vprašanje, ali je organ v trenutku izdaje prvostopenjske odločbe razpolagal z zahtevanimi dokumenti. IP je ugotovil, da so vsi dokumenti, navedeni pod prejšnjo točko te odločbe, nastali pred izdajo izpodbijane odločbe. Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da je organ v času izdaje izpodbijane odločbe že razpolagal s prej navedenimi zahtevanimi dokumenti. Glede teh dokumentov je torej izpolnjen kriterij materializirane oblike, poleg tega pa ni sporno, da gre za dokumente, ki izvirajo iz delovnega področja organa, kar pomeni, da gre za informacije javnega značaja, kot jih opredeljuje 4. člen ZDIJZ.

(29) IP je po uradni dolžnosti preizkusil še, ali obravnavani dokumenti vsebujejo podatke, ki so izjema od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in bi bilo prosilcu treba omogočiti delni dostop do dokumenta, v skladu s 7. členom ZDIJZ.

Varstvo osebnih podatkov

(30) ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

(31) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov »obdelava« pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje.

(32) Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja ZDIJZ, ki v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, določa, da se ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.

(33) Zapisnik Republike Slovenije, Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava Maribor, št. 0611-4590/2025-2 z dne 24. 10. 2025

IP je ugotovil, da dokument vsebujejo varovane osebne podatke, ki so izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob vpogledu v obravnavani zapisnik je namreč ugotovil, da vsebujejo osebne podatke, in sicer:

- ime in priimek, rojstni podatek, naslov ter navedbo funkcije odgovorne osebe pri OŠ Tišina, ki je javni uslužbenec, na str. 1;

- ime in priimek, podpis, ter navedba funkcije zaposlene pri organu, ki je javna uslužbenka, na str. 1, 2 in 3;

- ime in priimek, podpis ter navedba funkcije zaposlenega pri Ministrstvu za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je javni uslužbenec, na str. 2 in 3;

- navedbo imena in priimka samostojnega podjetnika, in sicer pooblaščene osebe, na str. 2.

IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo teh osebnih podatkov v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2. Odločitev IP, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, sledi naslednjim ugotovitvam:

- pravna podlaga za razkritje imena in priimka ter funkcije odgovorne osebe pri OŠ Tišina, ki je javni uslužbenec, je podana v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.

IP je ugotovil, da v konkretnem primeru oseba, ki je v predmetnem zapisniku navedena kot odgovorna oseba, nastopa kot oseba, pooblaščena za zastopanje organa (ravnatelj), podatki, ki so navedeni v zapisniku pa so podatki, ki se vodijo v poslovni registru pri AJPES. V skladu s 25. alinejo prvega odstavka 8. člena Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/06, s spremembami in dopolnitvami) se o zastopniku vodijo naslednji osebni podatki: (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčna številka, EMŠO in vrsta zastopnika). V skladu s prvim odstavkom 8. člena Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07, s spremembami in dopolnitvami) ima vpis posameznega podatka v sodni register nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register. Vendar pa slednje še ne pomeni, da je vsak podatek, ki je vpisan v poslovni register tudi javen. Pri tem je treba upoštevati tudi zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov. ZVOP–2 v 86. členu določa, da se lahko osebni podatki iz javne knjige, urejene z zakonom (op. torej tudi iz sodnega registra), uporabljajo le v skladu z namenom, za katerega so bili zbrani ali se obdelujejo, če je zakoniti namen njihovega zbiranja ali obdelave določen. Torej je treba pri nadaljnji obdelavi osebnih podatkov, pridobljenih iz javnih virov, še vedno izhajati iz namena, zaradi česar so bili osebni podatki zbrani oziroma določeni za javne. Kot je v odločbi (sicer v zvezi z zemljiškim katastrom), št. U-I-I98/11-17 z dne 26. 9. 2012 (objavljena v Uradnem listu RS, št. 79/12), navedlo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, namen zarisuje meje dopustne obdelave osebnih podatkov – tudi ko gre za javno dostopne osebne podatke, je treba pri vsakokratnem načinu njihove obdelave izhajati iz namena, zaradi katerega so bili ti podatki določeni za javne; dejstvo, da je določen osebni podatek z objavo v neki evidenci že postal dostopen javnosti, ne pomeni, da je s tem izgubil naravo osebnega podatka in da je odtlej dopustna vsakršna nadaljnja obdelava takega podatka. Poleg tega je treba upoštevati še določbo c. alineje prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki določa najmanjši obseg podatkov za namen, ki se obdeluje. V skladu z navedenim je IP ugotovil, da za razkritje naslova pravna podlaga ni podana, kar pomeni, da ti podatki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Nadalje je IP ugotovil, da rojstni podatek odgovorne osebe OŠ Tišina, predstavlja varovani osebni podatek, kar pomeni, da predstavlja izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato se dostop do tega podatka prosilcu ne dovoli;

- pravna podlaga za razkritje imena in priimka ter podpisa fizične osebe ter njene funkcije, zaposlene pri organu, ki je javna uslužbenka, je podana v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana;

- pravna podlaga za razkritje imena in priimka, podpisa ter funkcije fizične osebe, zaposlene pri Ministrstvu za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je javni uslužbenec, je podana v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana;

- pravna podlaga za razkritje imena in priimka samostojnega podjetnika, str., 2, s katerimi ta nastopa kot poslovni subjekti na trgu in je v tem smislu naveden tudi v zahtevanem zapisniku, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Samostojni podjetnik posameznik je namreč glede na veljavno statusno pravno ureditev gospodarskih subjektov, fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Samostojni podjetnik torej ni pravna oseba in tudi ni gospodarska družba, je pa nosilec gospodarskega podjema, »imetnik« podjetja in zato enakovreden gospodarski subjekt nasproti npr. gospodarskim družbam. Samostojni podjetnik uživa varstvo po določbah Splošne uredbe o varstvu podatkov oziroma ZVOP-2 samo, kadar nastopa kot fizična oseba v smislu posameznika, torej kot negospodarski subjekt. Takšno stališče je zavzelo tudi Ustavno sodišče RS v odločbah št. U-I-84/03 in št. U-I-298/04. Osebni podatki posameznikov, ki se nanašajo nanje kot na poslovne subjekte, se torej ne štejejo kot osebni podatki v smislu Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega so ti podatki skladu z Zakonom o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) in Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) javno dostopni v Poslovnem registru Slovenije. Posledično navedeni podatki ne predstavljajo izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP je ugotovil, da za razkritje ostalih osebnih podatkov ni podane pravne podlage in gre zato za t.i. varovane osebne podatke, vendar je zahtevi prosilca, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, mogoče delno ugoditi, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(34) Zapisnik Republike Slovenije, Ministrstvo za zdravje, št. 06173-271/2025 z dne 24. 10. 2025, s prilogo

IP je ugotovil, da dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke, ki so izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob vpogledu v obravnavani zapisnik je namreč ugotovil, da vsebujejo osebne podatke, in sicer:

- ime in priimek ter navedbo funkcije odgovorne osebe pri OŠ Tišina, ki je javni uslužbenec, na str. 1;

- ime in priimek ter navedba funkcije zaposlene in zaposlenega pri organu, ki sta javna uslužbenca, na str. 1 in 4 ter njuna podpisa na str. 4;

- ime in priimek, navedbo funkcije in službenega elektronskega naslova zaposlene pri Ministrstvu za zdravje, ki je javna uslužbenka, na str. 1 in 4 ter njenega podpisa na vseh straneh zapisnika in priloge;

- pravna podlaga za razkritje imena in priimka ter funkcije odgovorne osebe pri OŠ Tišina in zaposlenih, ki so javni uslužbenci ter imena in priimka ter funkcije zaposlene pri Ministrstvu za zdravje, ki je ravno tako javna uslužbenka, in podpisov vseh navedenih pod to alinejo, je podana v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.

- pravna podlaga za razkritje službenega elektronskega naslova javne uslužbenke na str. 4 ni podana, kar pomeni, da ta podatek predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Nesporno je elektronski naslov osebni podatek, kadar ga lahko povežemo z določljivim posameznikom. Odločitev o uporabi službenega elektronskega naslova je v pristojnosti organa, v povezavi z vlogo in konkretnimi delovnimi nalogami posameznega javnega uslužbenca. ZVOP-2 v 92. členu določa možnost (in ne dolžnost), da osebe javnega ali zasebnega sektorja javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte vodilnih oseb in tistih zaposlenih, katerih delo je potrebno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, če drug zakon ne določa drugače. IP ugotavlja, da službeni elektronski naslov inšpektorice ni javno objavljen na spletni strani ministrstva oz. inšpektorata. Iz slednjega izhaja, da je organ presodil, da za razkritje službenega elektronskega naslova javne uslužbenke, katere delovne naloge niso neposredno povezane z zagotavljanjem splošnih informacij ali je na drugačen način njeno delo ni potrebno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, ne obstoji zakonska podlaga, in sicer 92. člen ZVOP-2.

(35) Zapisnik sestanka na Občini Tišina, z dne 26. 9. 2025 in Vabilo na 17. sejo odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti pri občinskem svetu Občine Tišina dne 8. 10. 2025, št. 011-0004/2025 z dne 3. 10. 2025

IP je ugotovil, da dokumenta vsebujeta varovane osebne podatke, ki so izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob vpogledu v obravnavana zapisnika je namreč ugotovil, da vsebujeta osebne podatke, in sicer:

- ime in priimek ter navedbo funkcije zaposlenih pri organu in zaposlenih pri Občini Tišina, ki so vsi javni uslužbenci, ter njihovih podpisov, kjer so podani, in navedbo imena in priimka ter funkcije dveh javnih funkcionarjev pri Občini Tišina;

- navedbo imena in priimka firme samostojnega podjetnika, na str. 2 zapisnika.

- pravna podlaga za razkritje imena in priimka ter navedbo funkcije zaposlenih pri organu in zaposlenih pri Občini Tišina in navedbo imena in priimka dveh javnih funkcionarjev pri Občini Tišina, ter njihovih podpisov, kjer so podani, je podana v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana;

- ime in priimek samostojnega podjetnika ne predstavljajo izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, slednje je IP že pojasnil pod točko 33) te odločbe.

Zahtevi prosilca je v tem delu mogoče ugoditi, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(36) Zapisnik izrednega sestanka staršev otrok 4-5 let starosti, z dne 14. 9. 2025

IP je ugotovil, da dokumenta vsebujeta varovane osebne podatke, ki so izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob vpogledu v obravnavani zapisnik je namreč ugotovil, da vsebujejo osebne podatke, in sicer:

- imena in priimke prisotnih staršev na str. 1 in zapisnikarjev na str. 5;

- imena in priimke ter navedbo funkcij zaposlenih pri organu (str. 1-5), ki so javni uslužbenci;

- izjavo starša, na str. 3, v odstavku »Pohištvo«, ki se začne za besedo »pove,« in se nadaljuje do konca tega odstavka, ki se konča s piko.

- pravna podlaga za razkritje imen in priimkov prisotnih staršev na str. 1 in zapisnikarjev na str. 5, ni podana, kar pomeni, da ti podatki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ;

- pravna podlaga za razkritje imen in priimkov ter navedbo funkcij zaposlenih pri organu (str. 1-5), ki so javni uslužbenci, je podana v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana;

- pravna podlaga za razkritje izjave starša, na str. 3, v odstavku »Pohištvo«, ki se začne za besedo »pove« in se nadaljuje do konca tega odstavka, ni podana, ker ne gre za javnega uslužbenca oziroma za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, slednja oseba namreč nastopa v vlogi starša, kar pomeni, da ti podatki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je namreč ugotovil, da če je posameznik določljiv (četudi zgolj ožjemu krogu oseb), tudi če ni neposredno imenovan, gre za osebni podatek v smislu 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov.

IP je ugotovil, da za razkritje ostalih osebnih podatkov ni podana pravna podlaga in gre zato za t.i. varovane osebne podatke, vendar je zahtevi prosilca, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, mogoče delno ugoditi, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(37) Obvestilo staršem otrok iz vijolične igralnice z dne 10. 10. 2025, brez prilog

- imena in priimke ter navedbo funkcij zaposlenih pri organu (str. 1-2), ki so javni uslužbenci, ime in priimek ter funkcijo zaposlene pri Občini Tišina (str. 2), ki je javna uslužbenka, ime in priimek ter funkcijo javnega funkcionarja pri Občini Tišina (str. 2);

- v odstavku 2.1 ime in priimek starša ter besedilo, zapisano v oklepaju v prvi in drugi vrstici tega odstavka, ime in priimek starša v drugi vrstici tega odstavka in priimek v četrti vrstici tega odstavka, str. 1;

- navedbo imen in priimkov dveh izvajalcev samostojnih podjetnikov, na str. 2.

- pravna podlaga za razkritje imen in priimkov ter navedbo funkcij zaposlenih pri organu (str. 1-2), ki so javni uslužbenci, in imena ter priimka zaposlene pri Občini Tišina (str. 2), ki je javna uslužbenka, imena in priimka ter funkcijo javnega funkcionarja pri Občini Tišina, je podana v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana;

- pravna podlaga za razkritje imena in priimka starša na str. 1, odstavek 2.1, skupaj s pojasnilom v oklepaju, ki se nanaša na njegov poklic, ni podana, kar pomeni, da ta podatek predstavlja izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je namreč ugotovil, da bi samo s prekritjem imena in priimka ta posameznik še vedno ostal določljiv (četudi ožjemu krogu oseb), tudi če ni neposredno imenovan, gre za osebni podatek v smislu 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov;

- ime in priimek samostojnega podjetnika ne predstavljajo izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, slednje je IP že pojasnil pod točko 33) te odločbe.

(38) Zapisnik sestanka vijolične igralnice s predst. sveta staršev vijolične igralnice dne 13. 10. 2025

- imena in priimki ter navedbo funkcij zaposlenih pri organu (str. 1-2), ki sta javna uslužbenca;

- ime in priimek predstavnika sveta staršev vijolične igralnice (str. 1-2);

- ime in priimek strokovne sodelavke organa, zapisnikarice (str. 1-2), ki je javna uslužbenka in izvoljena predstavnica delavcev šole v svet šole (Svet zavoda OŠ Tišina).

- pravna podlaga za razkritje imen in priimkov ter navedbo funkcij zaposlenih pri organu (str. 1-2), ki sta javna uslužbenca, je podana v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana;

- pravna podlaga za razkritje imena in priimka predstavnika sveta staršev vijolične igralnice (str. 1-2) je tretji odstavek 6. člena ZDIJZ. Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka. Konkretno zakonsko podlago za dopustno obdelavo (posredovanje) osebnih podatkov članov sveta staršev predstavlja tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, v skladu s katerim ne gre za varovane osebne podatke, kadar gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP pojasnjuje, da posamezniki, ki so člani sveta staršev, v organu ne zastopajo svojih osebnih interesov, temveč delujejo v imenu in za račun organa, kot posamezniki torej opravljajo javnopravne naloge in so z imenovanjem določeni za opravljanje javne funkcije tega organa.

- pravna podlaga za razkritje imena in priimka strokovne sodelavke organa, zapisnikarice (str. 1-2), ki je javna uslužbenka in izvoljena predstavnica delavcev šole v svet šole (Svet zavoda OŠ Tišina), je tretji odstavek 6. člena ZDIJZ. Šolo upravljata ravnatelj in Svet zavoda OŠ Tišina, katerega predstavnica je ta oseba, ki je bila izvoljena s strani zaposlenih v svet šole kot predstavnik zavoda. Poleg tega, da je oseba javna uslužbenka, nastopa torej tudi v funkciji predstavnika delavcev šole in v konkretnem primeru imenovane zapisnikarice. Konkretno zakonsko podlago za dopustno obdelavo (posredovanje) osebnih podatkov članov sveta zavoda predstavlja tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, v skladu s katerim ne gre za varovane osebne podatke, kadar gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP pojasnjuje, da posamezniki, ki so člani sveta zavoda, v organu ne zastopajo svojih osebnih interesov, temveč delujejo v imenu in za račun organa, kot posamezniki torej opravljajo javnopravne naloge in so z imenovanjem določeni za opravljanje javne funkcije tega organa.

Zahtevi prosilca je v tem delu mogoče ugoditi, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(39) IP zaključuje, da je prosilec upravičen do posredovanja dokumentov, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V tem delu je pritožba prosilca torej utemeljena, zato je IP na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Glede neobstoja dokumentov in drugih pritožbenih navedb prosilca

(40) Glede na navedbe organa v izpodbijani odločbi in pritožbenem postopku IP ugotavlja, da je v obravnavani zadevi treba slediti razlogom organa, navedenimi pod točkami 19, 21 in 26 te odločbe, zaradi katerih je ta ugotovil, da z drugimi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Iz postopka in predložene dokumentacije namreč ni zaznati nobenih indicev, ki bi kazali na to, da bi organ dokumente pred prosilcem prikrival ali mu jih ne bi želel posredovati oz. da razpolaga z dokumenti, ki jih v postopku ne želi razkriti.

(41) Glede pritožbene navedbe prosilca, da organ ni pridobil dokumentov od ministrstva, inšpektorata ali drugih služb, čeprav organi potrjujejo njihov obstoj, IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev ali pripravljati analiz ali dokumentov pridobivati od drugih organov. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(42) Glede pritožbene navedbe prosilca, da je organ ministrstvu poslal dopis šele na dan vložitve njegove zahteve, kar po njegovem mnenju kaže, da dokument pred tern ni obstajal in ga ni mogoče šteti kot dokaz o predhodnem postopku, IP pojasnjuje, da niti ZDIJZ niti ZInfP ne dajeta IP pristojnosti, da bi odločal o vprašanju zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, ali je organ dolžan postopati po določenem zakonu in s tem v zvezi voditi določene informacije. Pritožbeni postopek po ZDIJZ namreč ni namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati, IP pa takšnega vodenja informacij organu tudi ne more naložiti. Obravnavani pritožbeni razlog torej ni v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da IP ni stvarno pristojen za odločanje o njegovi utemeljenosti, zato se IP do njega ne opredeljuje.

(43) Upoštevajoč vse navedeno je IP zaključil, da pritožba prosilca v tem delu ni utemeljena, zato je odločil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(44) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa in 3. točke izreka te odločbe.

(45) Ta odločba in sklep sta v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :

Saša Fidler Duronjič, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

[1] Slednje točke zahteve prosilca niso predmet pritožbe.

[2] Točke 1.4, 1.6 in 2.1 zahteve prosilca niso predmet pritožbe in s tem te odločbe.

prosilec - Osnovna šola Tišina

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE