prosilec - Osnovna šola Preska

POVZETEK:

Prosilec je organ zaprosil za posredovanje zapisnika 11. redne seje sveta OŠ Preska. O zahtevi je odločil z izpodbijano odločbo, ki pa ni bila opremljena z lastnoročnim podpisom uradne osebe za odločanje. Ker se prosilec v pritožbi primarno pritožuje iz razloga, da odločbe ni izdala pristojna oseba oz. da je odločba nepodpisana, je IP v pritožbenem postopku preverjal navedeno trditev in ugotovil, da držijo pritožbene navedbe prosilca. Zadevo je vrnil v ponovno odločanje organu prve stopnje, ki mora v ponovljenem postopku postopati v skladu z 28., 210. ter 216. členom ZUP in prosilcu posredovati odločbo, ki bo vsebovala vse obvezne sestavine odločbe, med drugim tudi lastnoročni podpis osebe, ki je pristojna za odločanje v obravnavani zadevi.  

ODLOČBA:

Številka: 090-96/2021/4

Datum: 29. 3. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec) z dne 8. 3. 2021, zoper odločbo Osnovne šole Preska, Preška cesta 22, 1215 Medvode (v nadaljevanju organ), št. 60/2021 z dne 25. 2. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 8. 3. 2021 zoper odločbo Osnovne šole Preska, št. 60/2021 z dne 25. 2. 2021 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 22. 1. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za posredovanje zapisnika 11. redne seje sveta OŠ Preska z dne 24. 2. 2016. Z zahtevano informacijo se je želel seznaniti v obliki fotokopije.  

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 60/2021 z dne 25. 2. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je v celoti zavrnil dostop do zaprošene dokumentacije. V obrazložitvi povzema potek dogodkov, ki so bili v preteklosti predmet sodnih postopkov med organom in prosilcem ter hkrati navaja, da je prosilec podal zahtevo za posredovanje zapisnika, s čigar vsebino že razpolaga. V zvezi s tem pojasnjuje, da se zahtevani zapisnik nanaša na sejo z dne 24. 2. 2016, z njegovo vsebino pa se je prosilec seznanil na podlagi dopisa z dne 1. 3. 2016. Takratna predsednica sveta mu je posredovala izvleček iz zadevnega zapisnika, pri čemer je podpisnica jamčila za točnost izvlečka. Glede na navedeno organ meni, da so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme po petem odstavku 5. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Organ izpostavlja, da so vsi sodni postopki že pravnomočno zaključeni in da z vsebino zaprošenega zapisnika prosilec že razpolaga, pri čemer slednji ni in ne more izkazati upravičenega interes za pridobitev listine. Po mnenju organa je evidentno, da je zahteva podana iz vseh razlogov, navedenih v petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Organ še dodaja, da v konkretnem primeru tudi ne gre za zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja .

Zoper takšno odločitev organa je prosilec dne 15. 3. 2021 vložil pritožbo, v kateri navaja, da izpodbijana odločba nima podpisa odgovorne osebe oz. osebe, ki je odločbo izdala. Meni, da je odločba neveljavna oziroma neverodostojna.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Ob pregledu prejete dokumentacije je IP ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi, zato je organ pozval k posredovanju dokumenta, ki je bil predmet presoje na prvi stopnji ter posredovanju dodatnih pojasnil.

Dne 24. 3. 2021 je IP prejel elektronsko sporočilo organa s  prilogo, zapisnikom 11. redne seje sveta OŠ Preska z dne 24. 2. 2016. Na poziv IP, da pojasni, kdo je odločbo izdal, je organ odgovoril, da sicer ravnatelj organa, ki pa je bil v tistem času odsoten.

Pritožba je utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je izpodbijal prosilec, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Ker se prosilec v pritožbi primarno pritožuje iz razloga, da odločbe ni izdala pristojna oseba oz. da je odločba nepodpisana, je IP primarno preveril te pritožbene navedbe.

Odgovor na vprašanje, katera uradna oseba je pooblaščena za postopek in za odločanje, izhaja iz 28. člena ZUP, ki določa, da v upravni zadevi, za katero je pristojen monokratičen (individualno voden) organ (npr. osnovna šola) izda odločbo v upravnem postopku njegov predstojnik, če ni s predpisi o organizaciji tega organa ali z drugimi predpisi določeno drugače. Predstojnik lahko pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev. Nadalje iz 30. člena istega zakona izhaja, da lahko predstojnik organa pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za vodenje posameznih dejanj v postopku pred izdajo odločbe.

V skladu s tretjim odstavkom 210. člena ZUP mora pisna odločba obsegati: uvod, naziv, izrek (dispozitiv), obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, ter, če se izda v fizični obliki, podpis uradne osebe in žig organa, oziroma če se izda v elektronski obliki, varna elektronska podpisa uradne osebe in organa, overjena s kvalificiranim potrdilom; če je varen elektronski podpis uradne osebe overjen s kvalificiranim potrdilom, ki vsebuje tudi navedbo organa, varen elektronski podpis organa ni potreben. V primerih, za katere tako določa zakon ali na podlagi zakona izdan predpis, posamezni deli v odločbi niso obvezni. Če se odločba izdela samodejno, ima lahko namesto podpisa in žiga faksimile.

Odločbo, ki vsebuje vse zakonsko prepisane sestavine, nato skladno z 216. členom ZUP podpiše uradna oseba, ki jo izda. Odločbo podpiše tudi uradna oseba, ki je vodila postopek oziroma je pripravila osnutek odločbe.

IP je vpogledal v izpodbijano odločbo in ugotovil, da držijo pritožbene navedbe prosilca in da odločba ne vsebuje lastnoročnega podpisa osebe, ki jo je izdala, kar ni skladno s tretjim odstavkom 210. člena ZUP. Nadalje IP ugotavlja, da iz pojasnila organa z dne 24. 3. 2021 izhaja, da je odločbo izdal ravnatelj, ki pa je bil v času izdaje odsoten. To pomeni, da odločbe očitno ni izdala oseba, ki je na njej navedena kot uradna oseba, ki je vodila in odločala v postopku, čemur sledi tudi ugotovitev, da odločba ni lastnoročno podpisana. Ker izpodbijane odločbe posledično očitno ni izdala oseba, ki je za to pooblaščena IP ugotavlja, da je v postopku prišlo do kršitev pravil postopka, ki so bistvene. Iz izpodbijane odločbe namreč ni moč ugotoviti, kdo je odločbo dejansko izdal, saj ne vsebuje lastnoročnega podpisa osebe, ki je odločila v obravnavani zadevi, niti iz odločbe ne izhaja, da bi predstojnik (ravnatelj) skladno z določbami ZUP prenesel svoje pooblastilo za odločanje na drugo osebo, zaposleno pri istem organu.

Ker je organ bistveno kršil pravila upravnega postopka, je IP odločil, da zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ki razpolaga z vsemi podatki, ki jih potrebuje za ustrezno rešitev predmetne zadeve.

V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

V ponovljenem postopku je organ dolžan postopati v skladu z 28., 210. ter 216. členom ZUP in prosilcu posredovati odločbo, ki bo vsebovala vse obvezne sestavine odločbe, med drugim tudi lastnoročni podpis osebe, ki je pristojna za odločanje v obravnavani zadevi. 

Na tem mestu IP dodaja, da je izpodbijano odločbo organa preizkusil zgolj v mejah prosilčevih pritožbenih navedb, pri čemer se ni spuščal v vsebinsko presojo izpodbijane odločbe. Prosilec s pritožbo ne izpodbija meritorne odločitve organa, temveč opozarja, da izpodbijana odločba ne vsebuje podpisa odgovorne osebe oz. osebe, ki je odločbo izdala. Kljub navedenemu pa IP svetuje organu, da se v ponovljenem postopku seznani tudi z vsebino naslednjih odločb, ki se bodisi nanašajo na peti odstavek 5. člena ZDIJZ (zloraba pravice) bodisi na prosto dostopnost zapisnikov sej sveta javnega zavoda. Gre za odločitve IP, ki so dostopne preko iskalnika https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/, pri čemer je potrebno v iskalnik vnesti številko odločbe, in sicer npr. odločba št. 090-216/2020 z dne 12. 10. 2020 ter odločba št. 090-191/2018/18 z dne 18. 1. 2019.

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je pritožba utemeljena. Ker je organ bistveno kršil pravila upravnega postopka (4. točka prvega odstavka 237. člen ZUP), je IP pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil, in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka