prosilec - Osnovna šola Preserje

POVZETEK:

Organ je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da ta ni izkazal pravne podlage in interesa za zahtevane dokumente. IP tej obrazložitvi ni sledil, ker za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa, v skladu s katerim prosilcem ni treba izkazati pravnega ali drugega upravičenega interesa. Ker se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil do dokumentov, ki so bili predmet zahteve prosilca, je IP ugotovil tudi, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Zato je pritožbi prosilca ugodil in zadevo vrnil organu v ponovljen postopek. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-327/2025/2

Datum: 25. 7. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………..(v nadaljevanju prosilec) z dne 12. 7. 2025, zoper odločbo Osnovne šole Preserje, Preserje 60, 1352 Preserje (v nadaljevanju organ), št. 90-1/2025-2 z dne 8. 7. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.  Pritožbi prosilca z dne 12. 7. 2025 se ugodi in se odločba Osnovne šole Preserje, št. 90-1/2025-2 z dne 8. 7. 2025 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

2.          V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)            Prosilec je pri organu dne 6. 6. 2025 vložil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer za javno uslužbenko…………, kopije vseh pogodb o zaposlitvi in aneksov, odpoved pogodbe o zaposlitvi, potrdilo o izobrazbi, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta ter zadnje tri plačilne liste.

(2)            Organ je zahtevo, z odločbo št. 90-1/2025-2 z dne 8. 7. 2025, zavrnil (dalje izpodbijana odločba). Navedel je, da prosilec ni navedel pravne podlage, na podlagi katere zahteva kopije dokumentov za imenovano javno uslužbenko. Dejstvo je, da bi prosilec lahko zahteval pogodbo o zaposlitvi in anekse k pogodbam, če bi zatrjeval, da gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, česar pa prosilec ni zahteval oziroma izkazal. Ob tem organ dodaja, da ne gre spregledati dejstva, da so v pogodbah tudi varovani podatki, kot so EMŠO, naslov, davčna številka, bančni račun in morebitni zdravstveni podatki. Enako velja za zahtevo po plačilnih listah, saj prosilec prav tako ni izkazal pravne podlage in interesa za zahtevo za imenovano javno uslužbenko. Prav tako plačilne liste vsebujejo varovane osebne podatke. V zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi organa navaja, da prosilec prav tako ni izkazal pravnega interesa, zato je treba zahtevo primarno zavrniti iz tega razloga, podredno pa tudi iz razloga varstva osebnih podatkov. Prosilec tudi pavšalno zahteva potrdilo o izobrazbi, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta, ob tem pa ne navede, katero potrdilo zahteva in za katero delovno mesto. Tako nedorečeni zahtevi, ki se je sploh ne da preizkusiti, organ ne more ugoditi. Iz vseh navedenih razlogov je organ zahtevo prosilca zavrnil

(3)            Zoper odločbo organa je prosilec dne 12. 7. 2025 vložil pritožbo, in sicer ker je na prvi stopnji prišlo do kršitve pravil postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila njegova zahteva, ki jo je vložil pri organu v skladu s 17. členom ZDIJZ, popolna in da iz zakona ne izhaja, da bi kot prosilec moral izkazati pravni interes. V postopku po ZDIJZ namreč velja načelo prostega dostopa. Poudarja, da v tem postopku ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom informacije zahteva. Izpodbijana odločba ni skladna z 214. členom ZUP, ker se organ ni opredelil do vprašanja, kaj točno prosilec zahteva in kateri konkretni dokumenti so bili predmet njegovega odločanja. Organ bi moral primarno ugotoviti in v odločbi navesti (s številkami in/ali datumi), katere konkretne dokumente je presojal, in nato za vsakega posebej ugotavljati, ali predstavlja informacijo javnega značaja, kot je definirana v 4. členu ZDIJZ.

(4)            Pritožbo prosilca je organ dne 22. 7. 2025 posredoval v odločanje IP.

Pritožba je utemeljena.

(5)            IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6)            Pri zavrnitvi zahteve prosilca se je organ skliceval na dejstvo, da prosilec ni utemeljil svoje zahteve in da za dostop ni izkazal pravnega interesa. S tem je organ napačno uporabil materialno pravo, kajti iz 5. člena ZDIJZ jasno izhaja, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam. Ob tem se prosilec pravilno sklicuje na 17. člen ZDIJZ, ki v tretjem odstavku pravi, da prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po tem zakonu, organ obravnava zahtevo po tem zakonu.

(7)            Organ je v izpodbijani odločbi prav tako zmotno zaključil, da bi se prosilec moral sklicevati na porabo javnih sredstev oziroma zatrjevati, da gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Kot navedeno v prejšnjem odstavku, prosilcu za dostop do informacij javnega značaja ni treba izkazati pravnega ali drugega upravičenega interesa, na pravilno uporabo materialnega prava (torej tudi na določbe tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki se nanaša na porabo javnih sredstev in delovno razmerje javnega uslužbenca) pa je organ prve stopnje v postopku dolžan paziti po uradni dolžnosti. To izhaja iz 6. člena ZUP (načelo zakonitosti), iz 7. člena ZUP, ki določa varstvo pravic stranke in varstva javnih koristi, in tudi iz 8. člena ZUP, ki se nanaša na načelo materialne resnice v postopku. Zaključek organa, da bi prosilec v postopku določene določbe materialnega prava moral šele uveljavljati, je tako napačen.

(8)            Prav tako ni mogoče slediti zatrjevanju organa, da je zahteva prosilca v delu, kjer zahteva potrdilo o izobrazbi, ki se zahteva za delovno mesto javne uslužbenke, nepopolna oziroma nejasna. V okviru pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja, je organ namreč dolžan sam ugotoviti, s katerimi dokumenti s tem v zvezi razpolaga in se nato opredeliti do vprašanja, ali in v katerem delu gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Povedano drugače, za delovno mesto imenovane javne uslužbenke mora organ preveriti, na podlagi zakonodaje in internih aktov, kakšna stopnja in vrsta strokovne izobrazbe se zahteva in nato ugotoviti, s katerimi dokumenti s tem v zvezi razpolaga (torej, kateri dokumenti izkazujejo izpolnjevanje tega pogoja) in ali so ti prosto dostopne informacije javnega značaja.

(9)            Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve napačno skliceval na (ne)izkazan pravni interes prosilca in že iz tega razloga zahtevo zavrnil, se ni podrobneje opredelil do vsebine informacij (dokumentov), ki jih je prosilec zahteval, posledično pa se izpodbijane odločbe na da preizkusiti. V tem delu je IP sledil pritožbenim navedbam prosilca, ko opozarja, da organ ni navedel konkretnih dokumentov, ki so bili predmet njegove presoje, niti se ni podrobneje opredelil do njihove vsebine. Niti iz izreka niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč ne izhaja, o katerih dokumentih (posamično navedenih) je organ odločal v postopku. Organ dokumente le opisno navaja, iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, ali podatki v smislu 4. člena ZDIJZ, na način, kot jih je zahteval prosilec, pri organu sploh obstajajo in za katere posamezne dokumente gre. Ob tako skopih ugotovitvah organa in ob pomanjkanju vsakršne obrazložitve ugotovljenega dejanskega stanja, izpodbijana odločba ne omogoča preizkusa zatrjevanih dejstev, zato se je ne da preizkusiti.

(10)          Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejstva, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

(11)          Glede na to, da je organ tisti, ki razpolaga z relevantnimi informacijami glede zahtevanih dokumentov in lahko edini presodi, ali ti obstajajo in v kakšni obliki, je IP odločil, da je organ tisti, ki lahko primarno ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih za izdajo zakonite in pravilne odločbe v tej zadevi. Zato IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka odpravil organ prve stopnje. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

(12)          Organ bo moral v ponovnem postopku popolno in ustrezno ugotoviti dejansko stanje na način, da ugotovi, s katerimi dokumenti oziroma podatki, ki jih zahteva prosilec, sploh razpolaga in v kakšni obliki, oziroma, kje se ti nahajajo. Dokumente mora identificirati in jih navesti s poimenovanjem in z opravilno številko in/ali datumom.

(13)          Šele po ustrezni ugotovitvi dejanskega stanja in obrazložitvi ugotovitvenega postopka v odločbi, se bo organ lahko opredelil tako do obstoja zahtevanih informacij, kot tudi do tega, ali so dokumenti prosto dostopna informacija oz. ali so podane izjeme od prostega dostopa, navedene v 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ pri ugotavljanju pogojev za posamezno izjemo ne more zgolj povzeti elementov posamezne izjeme (npr. da gre za osebne podatke), temveč mora zatrjevano izjemo tudi izkazati glede na pogoje, ki morajo biti pri posamezni izjemi podani oz. izpolnjeni. Upoštevati je treba tudi, da je treba izjeme tolmačiti ozko in restriktivno. Organ se bo moral v ponovnem postopku opredeliti tudi do uporabe instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) in ustrezno presoditi, ali je prosilcu do zahtevanih dokumentov mogoče dovoliti vsaj delni dostop (npr. s prekritjem varovanih podatkov).

(14)          V ponovljenem postopku mora organ tako tudi presoditi, ali zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke in se opredeliti do izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v nadaljevanju pa tudi ugotoviti, ali gre za osebne podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in posledično niso varovani, na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako se mora, glede vsakega posameznega dokumenta, za katerega bo ugotovil, da vsebuje (tudi) varovane osebne podatke, opredeliti glede možnosti uporabe delnega dostopa.

(15)          V primeru obstoja katere od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ, je organ namreč dolžan presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Določba 19. člena Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek 19. člena Uredbe).

(16)          Za lažje odločanje organa v ponovljenem postopku IP pojasnjuje, da je na njegovi spletni strani^[1] objavljena obširna praksa v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja v podobnih primerih, kot je obravnavani. Tako je npr. IP že večkrat odločal o pogodbah o zaposlitvah, o plačah zaposlenih v javnih zavodih (tudi osnovnih šolah), o dokumentih v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za zasedbo delovnega mesta javnega uslužbenca (kamor spadajo tudi pri organu zaposleni) in o odpovedih pogodb o zaposlitvah javnim uslužbencem. S tem v zvezi IP organ napotuje na naslednje odločbe, ki jih organ lahko najde s pomočjo iskalnika po odločbah:

-št. 090-239/2025 z dne 3. 7. 2025 – glede pogodb o zaposlitvi javnih uslužbencev,

-št. 090-243/2025 z dne 24. 6. 2025 in št. 090-46/2025/2– glede plačnih list javnih uslužbencev,

-št. 090-208/2025 z dne 6. 6. 2025 in št. 090-141/2025/4 z dne 25. 4. 2025 – glede dostopa do dokumentov o izpolnjevanju pogojev za delovno mesto pri javnih uslužbencih,

-št. 090-220/2022/2 z dne 6. 9. 2022, št. 090-166/2013/5 z dne 11. 9. 2013, št. 090-305/2023 z dne 7. 11. 2023 glede dokumentov v zvezi z odpovedmi pogodb o zaposlitvah.

(17)          Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so predmet presoje in niso dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu št… . se prekrije ime in priimek posameznika in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja.

(18)          Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je pritožba utemeljena in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, in vrnil zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek.

(19)          Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(20)          Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.         

namestnica pooblaščenke

[1] https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/