prosilec - Osnovna šola Prežihov Voranc

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala zapisnike sej, organ pa je prosilki delno ugodil in ji posredoval zapisnike s prekritimi osebnimi podatki. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ pretežno pravilno prekril varovane osebne podatke in mu naložil, da razkrije le še manjši del prekritih podatkov, glede katerih ni bilo podlage, da bi jih varovali kot osebne podatke posameznikov.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-121/2025/4

Datum: 30. 6. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 25. 3. 2025, zoper odločbo Osnovne šole Prežihovega Voranca, Prežihova ulica 8, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-97/2025 z dne 5. 3. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilke z dne 25. 3. 2025 zoper odločbo Osnovne šole Prežihovega Voranca št. 090-97/2025 z dne 5. 3. 2025 se delno ugodi in se odločba v 3. in 4. alineji 2.1) točke, 2. alineji 2.2) točke in 5.-7. alineji 2.5) točke delno odpravi in se odloči: »Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki poslati:

1.1. Zapisnik 15. redne seje z dne 28. 2. 2024, iz katerega bo razvidno tudi:

- besedilo v četrtem odstavku na 3. strani od »se« do vendar«,

- besedilo v šestem odstavku na 3. strani od »Ravnateljica« do  »Pred«.

1.2. Zapisnik 17. redne seje z dne 17. 6. 2024, iz katerega bo razvidno tudi:

- besedilo v tretjem odstavku pod točko 4. na 2. strani.

1.3. Zapisnik 19. redne seje z dne 10. 12. 2024, iz katerega bo razvidno tudi:

- besedilo v drugem odstavku na 3. strani od »pri čemer je predsednica Sveta šole povedala« do »Učitelje je…«,

- besedilo v tretjem odstavku pod točko 6. na strani 3. od »zbornici« do konca odstavka,

- besedilo v četrtem odstavku pod točko 6. na strani 3. od »zbornici« do »Predsednica«,

- stran dokumenta, na kateri je navedena tč. 6.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)            Prosilka je 28. 1. 2025 od organa zahtevala, da ji v elektronski obliki posreduje, oz. da javno objavi zapisnike vseh rednih in izrednih sej Sveta Osnovne šole Prežihovega Voranca, ki so potekale med 1. 9. 2023 in 26. 1. 2025.

(2)           Organ je z odločbo št. 090-97/2025 z dne 5. 3. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) zahtevi prosilke delno ugodil in ji na njen poštni naslov poslal zahtevane dokumente, pri čemer je v določenih dokumentih prekril osebne podatke, predvsem osebna stališča, mnenja in subjektivne poglede posameznikov na posamezne teme, obravnavane na sejah.

(3)            Prosilka je zoper izpodbijano odločbo 25. 3. 2025 vložila pritožbo in zahtevo za izločitev in navedla, da je organ nepravilno prekril tudi dele dokumentov, ki ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Menila je tudi, da ravnateljica ne more odločiti o zahtevi, ki se nanaša na izplačilo redne delovne uspešnosti njej sami ali ocenjevanje redne delovne uspešnosti s strani nje same, zaradi česar bi se morala izločiti.

(4)            Organ je pritožbo, z dopisom št. 090-175/2025 z dne 2. 4. 2025, odstopil v reševanje IP.

Pritožba je delno utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(7) IP ugotavlja, da je med organom in prosilko sporno vprašanje, ali je organ ustrezno izvedel delni dostop oz. ali je pravilno prekril podatke na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov. Organ je odločal o dostopu do devetih dokumentov (zapisnikov rednih sej, izrednih sej in korespondenčnih sej), pri čemer je delni dostop izvedel na petih zapisnikih. IP je v okviru pritožbenega postopka presojal, ali je organ na petih zapisnikih, navedenih pod 2.1) do 2.5) tč. izreka izpodbijane odločbe, prekril le tiste dele zapisnikov, ki jih je mogoče opredeliti kot varovane osebne podatke.

(8) Organ je zahtevo delno zavrnil na podlagi izjeme iz 3. tč. prvega odstavka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v obravnavanem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

(9) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

(10) Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

(11) Iz predložene dokumentacije izhaja, da se vsebina zapisnikov v spornem delu pretežno nanaša na temo problematike glede odnosov med zaposlenimi, izplačila delovne uspešnosti in druge problematike, povezane z javnim zavodom in tam zaposlenimi oz. dejavnostjo, ki jo opravljajo. Z vpogledom v sporne dele besedila, ki so predmet presoje, IP ugotavlja, da določeni deli besedila dejansko vsebujejo osebne podatke, in sicer osebna stališča, mnenja in osebne poglede javnih uslužbencev oz. funkcionarjev glede obravnavane problematike. Gre torej brez dvoma za osebne podatke, na podlagi katerih so osebe določljive. Vprašanje pa je, ali obstaja zakonska podlaga za razkritje teh osebnih podatkov. Posamezniki, katerih izjave so navedene na zapisnikih, so javni uslužbenci oz. javni funkcionarji, zato je njihova zasebnost glede informacij, ki so povezane z njihovim delovnim razmerjem oz. položajem, omejena oziroma zmanjšana. Vendar pa to ne pomeni, da zgolj zato, ker gre za javne uslužbence ali funkcionarje, ti nimajo pravice do zasebnosti. Povedano drugače, tudi če gre za izjavo, ki jo je zaposleni dal v okviru razprave na seji Sveta javnega zavoda, to samo po sebi še ne predstavlja podlage za prost dostop do osebnih podatkov. Kljub določbi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ je namreč treba uporabiti načelo sorazmernosti in postaviti mejo. V zapisnikih so namreč izražena tudi osebna stališča oziroma mnenja konkretnih posameznikov v povezavi z obravnavanimi temami, ki brez dvoma predstavljajo varovano kategorijo in se lahko upravičeno varujejo, zlasti kadar gre za osebna stališča, ki niso neposredno usmerjena v samo opravljanje javnopravnih del in nalog, temveč kažejo na vedenje, misli, občutenja in subjektivno percepcijo posameznikov v razmerju do konkretnih dogodkov. IP je tako v pretežnem delu sledil stališču organa, ki je natančno opredelil dele zapisnikov, ki predstavljajo varovane osebne podatke, kot tudi razloge za svoje stališče. Kot pravilno ugotavlja organ, prekriti deli razkrivajo osebne lastnosti, sposobnosti in druge značilnosti javnih uslužbencev, javnih funkcionarjev in drugih posameznikov, njihova subjektivna stališča, občutenja, razmišljanja, dojemanja, način reagiranja, osebni pogled, odnos do problematike. Gre za njihove osebne pobude in predloge ter pohvale in graje, ki so vezane na konkretne posameznike. Zapisniki ne predstavljajo oblastnih aktov (kot npr. odločbe), s katerim bi se poseglo v pravice ali obveznosti drugih oseb ali samega organa, zato kot taki nimajo neposrednih pravnih učinkov. Z vidika transparentnosti dela organa tako ni relevantna posamezna izjava, ki je bila dana v okviru razprave, temveč so ključne ugotovitve in predlogi, ki jih je organ v zvezi s problematiko sprejel, v tem delu pa je organ prosilki v celoti posredoval zahtevane dokumente. IP se zato strinja s stališčem organa, da zahtevani dokumenti vsebujejo tudi osebna dojemanja posameznih situacij oziroma subjektivna opažanja posameznikov, ki presegajo podatke, ki bi jih lahko obravnavali kot informacije, ki so neposredno v zvezi z delovnim razmerjem, zato je podana izjema po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, posledično je IP v tem delu pritožbo prosilke zavrnil.

(12) IP ugotavlja, da vendarle ni mogoče vseh delov besedil, ki izražajo mnenja ali pojasnila posameznikov, šteti za njihova osebna in subjektivna stališča. Kadar posameznik zgolj poda objektivne okoliščine posamezne materije, kadar predstavi zakonsko ureditev določene problematike in kadar vsebina njegove razprave ne kaže na njegova osebna zaznavanja, subjektivna stališča ali odnos do problematike, oz. kaže na dejstva, povezana z njegovim izvrševanjem delovnega razmerja ali opravljanja javne funkcije (če ta niso prepletena z osebnimi stališči), takšnih delov besedil ni mogoče varovati v okviru izjeme iz 3. tč. prvega odstavka 6. člena. IP zato določenih delov besedil, ki jih je organ prekril, ni štel za podajanje osebnih razmišljanj, ampak kot splošno razpravo glede javnopravnih del in nalog, ki ne vključujejo takšne subjektivne vrednosti, da bi lahko predstavljale varovan osebni podatek. Ob tako široki opredelitvi bi bilo namreč vsakršno razpravo posameznikov na sejah Sveta zavoda treba šteti kot subjektivna stališča, čemur ta izjema ni namenjena. Izjave, ki niso vrednostno ali subjektivno obarvane in ne kažejo na osebno doživljanje, subjektivna mnenja in občutenja posameznikov, IP ni štel za varovane osebne podatke. Kot takih posledično ni štel delov besedila glede delovanja ravnateljice, ki ne odstopa od pričakovanega in običajnega ravnanja vsakega predstojnika določenega organa (ne pa tudi v delu, ki kaže na individualni in osebni pristop navedene glede določene problematike). Kot varovanih podatkov tudi ni štel izjav, ki zgolj opisujejo, kako druge šole rešujejo določene situacije, saj tega ni mogoče šteti za osebno stališče, temveč zgolj za podajo splošnih informacij. Prav tako IP kot osebnih podatkov ni štel podatkov o časovnih obdobjih. IP ugotavlja, da je organ na enem od zapisnikov prekril tudi stran zapisnika, pri čemer ugotavlja, da je slednje storil verjetno po pomoti, ko je prekril besedilo pred in za tem, saj organ stran sicer jasno citira v svoji odločbi in je iz tega razvidno, da strani ni želel prekriti.

(13) Glede pritožbene navedbe, da je o zahtevi odločila ravnateljica, ki bi se morala iz postopka odločanja izločiti, saj se dokumenti nanašajo tudi nanjo, IP primarno ugotavlja, da je ravnateljica v katalogu informacij javnega značaja, ki je javno objavljen na spletni strani organa, navedena kot uradna oseba za odločanje o zahtevah po ZDIJZ. IP hkrati ugotavlja, da prosilka predloga za izločitev uradne osebe iz odločanja o njeni zahtevi ni vložila v času trajanja postopka na prvi stopnji, temveč v okviru pritožbenega postopka. Skladno s prvim odstavkom 37. člena ZUP lahko stranka zahteva izločitev uradne osebe iz razlogov, naštetih v 35. členu tega zakona, lahko pa tudi, kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o njeni nepristranosti (odklonitveni razlog). Pri tem mora stranka navesti okoliščine, zaradi katerih je po njenem mnenju podan kakšen razlog za izločitev.

(14) Stališče, kdaj je podan odklonitveni razlog, sta zavzela tudi avtorja knjige Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Ljubljana, Kovač, P. in Kerševan E. (2020), Uradni list RS, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, in sicer gre za odklonitveni razlog takrat, kadar obstajajo druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskost uradne osebe. Ta okoliščina mora biti povezana s konkretno upravno zadevo ali konkretnim postopkom. Kot je že navedel tudi organ, pravna praksa med tako imenovane splošno opredeljene odklonilne razloge uvršča predvsem osebne okoliščine, kot na primer prijateljstvo, sovraštvo, oddaljenejše sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov, pooblaščencev, upniško-dolžniško razmerje, gospodarska odvisnost, obstoj nekega drugačnega zaupnega razmerja, kot je na primer svetovalec. Po stališču IP odklonilni razlog ne more biti dejstvo, da gre za vprašanja, povezana tudi z delovanjem samega javnega zavoda in predstojnice zavoda. Morebitni dvom, ali je predstojnica zavoda s tem, ko je odločala o dokumentih, ki vsebujejo tudi njene podatke ali njena stališča glede določene problematike, ustrezno upoštevala zakon, je mogoče izpodbijati z rednim pravnim sredstvom zoper odločbo, v okviru katerega se presoja ustreznost uporabe materialnega prava. IP ni zaznal okoliščin, ko bi, na primer, uradna oseba izkazovala nenaklonjenost do stranke tako, da bi kršila temeljne procesne postulate, ali brez razloga zavlačevala postopek, ali ko bi namerno in v svojo korist ravnala v nasprotju z materialnim pravom, pri odločanju o konkretni zadevi. Namen izločitvenega postopka posledično ni izražanje nestrinjanja z odločitvami uradne osebe, saj so temu namenjena pravna sredstva zoper upravne akte. Tudi po stališču sodišča za dvom v nepristranskost uradne osebe, zaradi katerega pride do izločitve, ne zadostuje zgolj dvom stranke, subjektivni dvom (Sodba VSRS I Up 511/2004 z dne 2. 9. 2004), ampak mora iti za objektivni dvom v nepristranskost osebe, tega pa IP v obravnavani zadevi ni zaznal.

(15) V drugem delu prvega odstavka 37. člena ZUP je določeno, da ni dovolj, da zahteva stranke vsebuje zgolj zahtevek, da se izloči določena uradna oseba, ampak mora v njej konkretno navesti tudi izločitveni razlog in okoliščine, zaradi katerih je po njenem mnenju podan razlog za izločitev. Zahtevek za izločitev v primeru zatrjevanja odklonitvenega razloga mora biti še posebej vsebinsko obrazložen. Tudi po stališču sodišča (Sklep VSRS G 6/2004 z dne 16. 6. 2004, točka 4 obrazložitve) ni dovolj, da stranka navede okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost uradne osebe, ampak mora te okoliščine tudi verjetno izkazati, saj gre za procesno pravni dejanski stan, ne pa za dejstva materialnega prava, zaradi česar ni potrebno strogo dokazovanje.

(16) Na podlagi vsega navedenega IP ugotavlja, da iz zahteve prosilke za izločitev uradne osebe organa, kot glavni razlog za izločitev, prosilka navaja, da obstaja dvom v ustrezno meritorno odločitev uradne osebe, saj dokumenti, o katerih je odločala, vsebujejo tudi podatke o uradni osebi sami, kar pa, kot že navedeno zgoraj, ne more biti razlog za izločitev, saj tej presoji ni namenjen institut izločitve uradne osebe, ampak redno pravno sredstvo zoper odločbo, kar je prosilka v obravnavani zadevi tudi uporabila.

(17) Na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je organ deloma napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi. Izhajajoč iz navedenega je IP delno ugodil pritožbi prosilke in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilki omogočiti dostop do zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilke zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(18) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(19) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke