prosilec - Osnovna šola Gorišnica

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala vse izdane in prejete odločbe, ki jih je v določenem obdobju prejel v povezavi z določeno problematiko. Organ je zahtevo prosilke zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga. IP je po pregledu pritožbene dokumentacije ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilke zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-152/2024/2

Datum:   7. 5. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člen Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05,  s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 9. 4. 2024, zoper odločbo brez številke, z dne 25. 3. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Osnovne šole Gorišnica, Gorišnica 83, 2272 Gorišnica (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilke z dne 9. 4. 2024 zoper odločbo Osnovne šole Gorišnica z dne 25. 3. 2024 se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilka je 5. 3. 2024 od organa zahtevala vse izdane in prejete odločbe državnih organov od 1. 3. 2020 do 31. 8. 2022 za izvrševanje vseh ukrepov, ki se navezujejo na virus SARS-COV2 in bolezen COVID-19. Dokumente je zahtevala v obliki fotokopij.

(2) Organ je zahtevo prosilke zavrnil, saj z dokumenti ne razpolaga. Navedel je, da na podlagi ZDIJZ ni dolžan dokumente ustvariti ali pridobiti, če v času odločanja o zahtevi z njimi ne razpolaga oz. ga nima (več) v svoji posesti. Informacij mu tudi ni treba obdelovati, povezovati ali analizirati.

(3) Prosilka je 9. 4. 2024 zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo, saj je organ v odločbi priznal, da z zahtevanimi odločbami več ne razpolaga. Organ bi moral, v skladu z 20. členom ZDIJZ, njeno zahtevo odstopiti organu, ki z dokumenti razpolaga. Organ z dokumenti po stališču prosilke nedvomno razpolaga, saj izvirajo iz delovnega področja organa, dokumente pa je pridobil od drugih organov. Menila je, da je odločba v nasprotju s petim odstavkom 22. člena ZDIJZ in zahtevala, da IP zoper odgovorno osebo ukrepa in zagotovi, da lahko pride do informacij na način, kot jih je zahtevala.

(4) IP je prejel pritožbo v reševanje dne 30. 4. 2024, ob odstopu pa je organ pojasnil, da odločbe ne bo spremenil, saj informacij, ki jih prosilka zahteva, organ nima. Vse, kar je bilo vezano na ukrepe, ki se navezujejo na virus SARS-COV2 in bolezen COVID-19 je bilo poslano s strani Ministrstva za šolstvo kot okrožnica vsem šolam. Organu ni bila izdana nobena konkretna odločba, zato je prosilki ne more posredovati.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo v celoti.

(6) Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

(7) Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev ali pripravljati analiz ali dokumentov pridobivati od drugih organov. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(8) Pri pregledu vsebine zahteve prosilke je IP ugotovil, da je prosilka od organa zahtevala odločbe, ki jih je organ od državnih organov prejel v določenem obdobju v povezavi z izvrševanjem ukrepov glede virusa SARS-COV2 oz. bolezni COVID-19. Organ je pojasnil, da mu noben državni organ ni izdal odločbe v zvezi z zahtevano problematiko, zato ne razpolaga z dokumentom, ki bi ga prosilki lahko poslal. IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve, ob upoštevanju pojasnil organa, nima razlogov za dvom, ali organ razpolaga z zahtevanimi odločbami, vendar jih ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Organ je namreč pojasnil, da je v zvezi z zahtevano problematiko prejemal zgolj okrožnice, ki jih je ministrstvo pošiljalo vsem šolam, ne pa tudi odločb. Ob tem IP ugotavlja, da okrožnice niso dokument, ki bi ga prosilka zahtevala, saj ni zahtevala dokumentov, ki bi bili v povezavi s posamezno problematiko, temveč je izrecno zahtevala le izdane ali prejete odločbe državnih organov za izvrševanje ukrepov v določenem obdobju.

(9) Prosilka v pritožbi ni navedla nobenih razlogov, ki bi vzbujali sum, da organ z določenimi odločbami razpolaga ali da so državni organi izdajali javnim zavodom odločbe, s katerimi bi odrejali izvrševanje ukrepov, zato je IP sledil organu, da ta z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga . IP ni sledil pritožbeni navedbi prosilke, da je organ priznal, da z odločbami več ne razpolaga, saj iz izpodbijane odločbe to ne izhaja. IP ugotavlja, da je organ v odločbi zgolj pojasnil pristojnosti vseh zavezancev po ZDIJZ in sicer, da organi niso dolžni pridobivati dokumentov od drugih organov oz. da niso dolžni pridobivati dokumentov, s katerimi v času odločanja ne razpolagajo več, iz navedenega pa ne izhaja, da je organ sicer razpolagal z odločbami, vendar z njimi ne razpolaga več. IP zgolj dodaja, da tudi če bi organ v preteklosti z morebitnimi odločbami razpolagal, vendar v trenutku odločanja o zahtevi prosilke z njimi ne razpolaga več, teh dokumentov ne bi bil dolžan na zahtevo prosilke ponovno pridobiti.

(10) Prosilka sicer pravilno citira 20. člen ZDIJZ, da če organ z dokumenti ne razpolaga, jo je dolžan odstopiti organu, ki je glede na vsebino, pristojen za reševanje. V konkretnem primeru ne gre za situacijo, ko bi organ moral zahtevo odstopiti v reševanje tretjemu organu, saj je prosilka zahtevo naslovila na konkretno osnovno šolo in želela pridobiti odločbe, s katerimi razpolaga ta organ, iz zahteve tako ne razpolaga, da želi prosilka pridobiti dokumente, s katerimi razpolagajo tretji organi ali da je zmotno vložila pritožbo na napačni organ. IP tudi ni ugotovil nobenih okoliščin, da bi bila odločba izdana v nasprotju s petim odstavkom 22. člena ZDIJZ ali da bi bili podani razlogi za uvedbo postopka zoper odgovorno osebo organa, kot je v pritožbi navedla prosilka.

(11) Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga.

(12) IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilka in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

(13) V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(14) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(15) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka