prosilec - Osnovna šola Dornberk

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ delno zavrnil dostop do zapisnikov sej sveta zavoda. V pritožbenem postopku je IP preizkusil, ali je organ ustrezno izvedel delni dostop oziroma ali je pravilno prekril le tiste dele zapisnikov, ki jih je mogoče opredeliti kot varovane osebne podatke. IP je poudaril, da posamezniki, ki so člani sveta zavoda, v organu ne zastopajo svojih osebnih interesov, temveč delujejo v imenu in za račun organa (sveta zavoda), kot posamezniki torej opravljajo javno funkcijo tega organa. Upoštevaje navedeno se je IP strinjal s prosilko, da je organ neutemeljeno prekril imena in priimke članov sveta zavoda, saj so ti podatki povezani z opravljanjem javne funkcije (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ). Enako velja za imena in priimke zaposlenih v javnem zavodu, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev oziroma podatke, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Pritožbi je zato delno ugodil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-575/2025/5

Datum: 26. 2. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu, št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilka), z dne 9. 12. 2025, zoper odločbo Osnovne šole Dornberk, Gregorčičeva ulica 30 a, 5294 Dornberk (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2025/20 z dne 1. 12. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O: 

1. Pritožbi prosilke z dne 9. 12. 2025 se delno ugodi in se odločba Osnovne šole Dornberk, št. 090-1/2025/20 z dne 1. 12. 2025, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati še naslednje informacije:

·         v zapisniku 3. seje Sveta zavoda z dne 6. 10. 2025, št. 900-3/2025/7: imena in priimke pri: prisotni, odsotni, predlagana overitelja ter overitelja zapisnika, bivši predstavnik delavcev, člani volilne komisije in njihovi namestniki, zapisnikar in predsednica Sveta zavoda,

·         v zapisniku 4. seje Sveta zavoda z dne 24. 10. 2025, št. 900-3/2025/14:

-       imena in priimke pri: prisotni, odsotni, overitelja zapisnika, bivšega predstavnika delavcev, nadomestno članico sveta zavoda, ravnateljica, član odbora šolskega sklada, zapisnikar in predsednica Sveta zavoda,

-       ime in priimek oziroma funkcijo osebe, ki se ji odobri povečan obseg dela,

-       priimek v drugi vrstici pri Ad RAZNO.

2. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilka je dne 3. 11. 2025 na organ naslovila zahtevo po ZDIJZ, da ji organ v elektronski obliki posreduje vse zapisnike sej Sveta zavoda, in sicer od začetka konstituirane seje, v začetku leta 2025 do 3. 11. 2025. Glede na to, da že čaka zaprošene zapisnike sej Sveta zavoda, ki jih ureja IP, prosi, da ji organ posreduje samo razliko, oziroma ostale, ki niso navedeni v prejšnji zahtevi.

(2) Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo, št. 090-1/2025/20 z dne 1. 12. 2025, da se zahteva delno zavrne. Odločil je še, da niso nastali posebni stroški postopka.

(3) V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ povzel zahtevo prosilke in ugotovil, da sta predmet zahteve dva zapisnika, in sicer zapisnika z dne 6. 10. 2025 in z dne 24. 10. 2025. Navedel je, da so v dokumentih osebna imena in osebna mnenja posameznikov, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa informacij javnega značaja v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je te podatke prekril. Dodal je, da je ravnal skladno z določbami ZDIJZ, ko je prosilki omogočil delni dostop do zapisnikov sej Sveta zavoda za obdobje od začetka leta 2025 do 3. 11.2025 ter pri tem prekril osebna imena posameznikov in osebna mnenja posameznikov. Organ je tako odločil, skladno s prakso IP v zadevi številka: 090-16/2025 z dne 30. 1. 2025, kjer je bilo poudarjeno, da kadar oseba, četudi gre za javnega uslužbenca oz. funkcionarja, navaja svoja osebna stališča glede določene problematike, govori o svojem doživljanju dogodkov in subjektivnem dojemanju teh, gre za njene vrednostne sodbe, ki izhajajo izključno iz osebnega mnenja, ki ga je oblikoval avtor določenega stališča. Tovrstna mnenja in stališča zato predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov. Organ je zato po pregledu celotne vsebine dokumentov osebne podatke izločil in prosilki omogočil dostop le do anonimiziranih dokumentov. V skladu s 7. členom ZDIJZ je organ uporabil institut delnega dostopa, kar pomeni, da se prosilki omogoči dostop do tistega dela dokumenta, ki ne vsebuje varovanih podatkov. Takšno ravnanje je skladno tudi s prakso IP, ki določa, da je prekrivanje osebnih podatkov in osebnih mnenj v zapisnikih sej nujno in zakonito, kadar ti podatki niso potrebni za razumevanje bistvene vsebine dokumenta. Ker prosilka sicer izrecno ni zahtevala razkritja osebnih podatkov, temveč zgolj vsebino oziroma razliko zapisnikov, je organ presodil, da je delni dostop najprimernejši in zakonit način posredovanja zahtevanih informacij.

(4) Prosilka je dne 9. 12. 2025 pri organu vložila pritožbo zoper obravnavano odločbo, v kateri je navedla, da ji organ ni posredoval vseh zahtevanih dokumentov, saj je prejela le zapisnika za 3. in 4. sejo Sveta zavoda, ne pa tudi zapisnika 1. in 2. seje, pri čemer se organ do navedenih zapisnikov ni niti opredelil, glede obstaja in zakaj nista bila posredovana. Prav tako se prosilka ne strinja z delnim dostopom, meni, da je organ nezakonito prekril osebne podatke, ki so po ZDIJZ javni, in sicer: člani sveta zavoda, predsednica sveta, zapisnikarja, kandidati na volitvah, člani volilnih komisij, osebo, ki je prejela 20% povečanje plače (javni uslužbenec). Prav tako se prosilka ne strinja s prekritjem mnenj posameznikov, saj meni, da to niso osebni podatki, temveč del uradnega delovanja javnega zavoda. Zaključila je, da organ sistematično zavlačuje z odločanjem in ponavljajoče krši določbe ZDIJZ.

(5) Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, dne 19. 12. 2025, po elektronski pošti, odstopil IP v pristojno reševanje.

Pritožba je delno utemeljena.

(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Glede predmeta presoje in kriterija materializirane oblike

(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da gre za informacije iz delovnega področja organa in da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, sporno pa vprašanje, ali je organ odločil o celotni zahtevi prosilke ter ali je utemeljeno delno zavrnil dostop zaradi izjeme varstva osebnih podatkov.

(8) V predmetni zadevi so predmet zahteve vsi zapisniki sej Sveta zavoda, in sicer od začetka konstituirane seje, v začetku leta 2025 do 3. 11. 2025, pri čemer je prosilka izrecno navedla, da zahteva zgolj tiste zapisnike, o katerih še ni bilo odločeno.

(9) Organ je kot dokumente, ki ustrezajo zahtevi prosilke, prepoznal dva zapisnika 3. in 4. seje, z dne 6. 10. 2025 in zapisnik z dne 24. 10. 2025, prosilka pa vztraja, da bi moral organ odločiti tudi o zapisnikih 1. in 2. seje. Glede na navedeno je IP pozval organ, da pojasni, ali je bilo o navedenih zapisnikih že odločeno, oziroma ali prosilka z njima razpolaga.

(10) Organ je dne 24. 2. 2026 ter naknadno še dne 25. 2. 2026 predložil dokumente in pojasnil, da so bili preostali zapisniki predmet zahteve z dne 17. 7. 2025, torej vključno zapisnika 1. in 2. seje Sveta zavoda, kar pomeni, da je organ o teh dveh zapisnikih odločil z odločbo št. 090-1/20258/15 z dne 14. 8. 2025, zoper katero se je prosilka pritožila, IP pa je omenjeno odločbo odpravil z odločbo št. 090-411/2025/4 z dne 25. 11. 2025 ter zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. Organ je dodal, da je v ponovnem odločanju prosilki ugodil in ji dne 24. 12. 2025 posredoval celotno zahtevano dokumentacijo, vključno z zapisnikoma 1. in 2. seje Sveta zavoda s prikritimi podatki.

(11) Glede na pojasnilo organa IP ugotavlja, da je organ v obravnavani zadevi odločil o celotni zahtevi prosilke, saj je ta izrecno izključila zapisnike, o katerih je že bilo odločeno, organ pa je izkazal, da je bilo o zapisnikih 1. in 2. seje Sveta zavoda že pravnomočno odločeno in da prosilka z njima tudi že razpolaga. Pritožba prosilke je zato v tem delu neutemeljena. IP pa ob tem še dodaja, da ob istem dejanskem stanju in pravni podlagi, organ ni dolžan odločati dvakrat o istih dokumentih in bi lahko v primeru, da bi prosilka ponovno zahtevala iste dokumente, takšno zahtevo s sklepom zavrgel na podlagi četrte točke prvega odstavka 129. člena ZUP (načelo »ne dvakrat o isti stvari« (»ne bis in idem«)).

Glede izjeme varstva osebnih podatkov

(12) IP je v nadaljevanju presojal, ali je organ v zapisniku 3. seje Sveta zavoda z dne 6. 10. 2025 in zapisniku 4. seje Sveta zavoda z dne 24. 10. 2025 ustrezno izvedel delni dostop oziroma ali je pravilno prekril le tiste dele zapisnikov, ki jih je mogoče opredeliti kot varovane osebne podatke, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje.

(13) Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22; v nad. ZVOP-2).

(14) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

(15) Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

(16) Predmet presoje sta zapisnika Sveta zavoda, ki ga v skladu s prvim odstavkom 46. člena Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev in trije predstavniki staršev. Konkretno zakonsko podlago za dopustno obdelavo (posredovanje) osebnih podatkov članov sveta zavoda predstavlja zgoraj navedeni tretji odstavek 6. člena ZDIJZ. IP pojasnjuje, da posamezniki, ki so člani sveta zavoda, v organu ne zastopajo svojih osebnih interesov, temveč delujejo v imenu in za račun organa (sveta zavoda), kot posamezniki torej opravljajo javno funkcijo tega organa. Upoštevaje navedeno se IP strinja s prosilko, da imena in priimki članov sveta zavoda ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj so ti podatki povezani z opravljanjem javne funkcije (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ). Enako velja za imena in priimke zaposlenih v javnem zavodu (podatki o porabi javnih sredstev ali podatki povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca).

(17) Z vpogledom v zapisnik 3. seje Sveta zavoda z dne 6. 10. 2025 IP ugotavlja, da je glede na zgoraj navedeno organ neutemeljeno prekril imena in priimke pri: prisotni, odsotni, predlagana overitelja ter overitelja zapisnika, bivši predstavnik delavcev, člani volilne komisije in njihovi namestniki, zapisnikar in predsednica Sveta zavoda. Organ je dolžan prosilki posredovati navedeni zapisnik skupaj s temi podatki. IP je vpogledal tudi v zapisnik 4. seje Sveta zavoda z dne 24. 10. 2025 in ugotavlja, da je organ prav tako neutemeljeno prekril imena in priimke pri: prisotni, odsotni, overitelja zapisnika, bivšega predstavnika delavcev, nadomestna članica sveta zavoda, ravnateljica, član odbora šolskega sklada, zapisnikar in predsednica Sveta zavoda. Prav tak je organ neutemeljeno prekril ime in priimek oziroma funkcijo osebe, ki se ji odobri povečan obseg dela, saj gre za podatek o porabi javnih sredstev, ki je vselej vezan na konkretnega posameznika. Neutemeljeno je prekril tudi priimek pri Ad razno, druga vrstica, saj se vsebina nanaša na morebitno razpolaganje s sredstvi organa in razprava ni prepletena z osebnimi zaznavami ali subjektivnimi stališči posameznika. Organ je dolžan prosilki posredovati navedeni zapisnik skupaj s temi podatki. IP pa se strinja, da ne obstaja zakonska podlaga za razkritje imena in priimka v zadnji vrstici pri Ad6, saj gre za osebno stališče oziroma mnenje posameznika, ki pa ni neposredno usmerjeno v samo opravljanje javnopravnih del in nalog in nima učinka na delovanje organa, temveč kaže na subjektivno percepcijo posameznika v razmerju do konkretne zadeve. Varovani osebni podatek je tudi ime in priimek osebe, ki je bolniško odstotna, saj ne obstaja zakonska podlaga za razkritje.

Sklepno

(18) IP zaključuje, da je pritožba prosilke delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilke delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe omogočiti dostop, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.

(19) Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke