prosilec - Osnovna šola Dornberk
+ -Številka: 090-243/2025
Kategorije: Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek
POVZETEK:
Organ je prosilki zavrnil dostop do zahtevanih podatkov o delovnem mestu ene od javnih uslužbenk ter plačilnih list dveh javnih uslužbenk, in sicer iz razloga varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je namreč ocenil, da je prosilka zahtevala informacijo o točno določenem posamezniku, zato ne more zagotoviti varstva osebnih podatkov niti z delnim dostopom. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se zahteva prosilke nanaša na absolutno javne podatke na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je zahtevi prosilke ugodil.
ODLOČBA:
Številka: 090-243/2025/2
Datum: 24. 6. 2025
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 14. 5. 2025, zoper odločbo OSNOVNE ŠOLE DORNBERK, Gregorčičeva ulica 30A, 5294 Dornberk (v nadaljevanju: organ), št. 090-1/2025/11 z dne 9. 5. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
- Pritožbi prosilke z dne 14. 5. 2025 se ugodi. Odločba OSNOVNE ŠOLE DORNBERK, št. 090-1/2025/11 z dne 9. 5. 2025, se odpravi in se odloči:
»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilki v elektronski obliki posredovati naslednje dokumente:
- Pogodbo o zaposlitvi z dne 1. 9. 2010, sklenjeno med organom in …, na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o delodajalcu ter imenu in priimku javne uslužbenke, nazivu dokumenta, 2. člen pogodbe ter podatkov o datumu sklenitve in podpisnikih pogodbe;
- Pogodbo o zaposlitvi št. 100-39/2017/1, sklenjeno med organom in …, na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o delodajalcu ter imenu in priimku javne uslužbenke, nazivu dokumenta, prvi stavek 4. člena pogodbe ter podatkov o datumu sklenitve in podpisnikih pogodbe;
- Pogodbo o zaposlitvi št. 100-33/2021/1, sklenjeno med organom in …, na način, da j prekrije vse podatke, razen podatkov o delodajalcu ter imenu in priimku javne uslužbenke, nazivu dokumenta, prvi stavek 4. člena pogodbe ter podatkov o datumu sklenitve in podpisnikih pogodbe;
- plačilne liste javne uslužbenke … za obračunska obdobja november 2017, november 2018, november 2019, november 2020, november 2021, junij 2022, julij 2022, avgust 2022, september 2022, avgust 2023, september 2023 in marec 2024, na način, da prekrije podatke o:
• davčni številki, naslovu stalnega bivališča in TRR,
• delovni dobi,
• bruto specifikaciji dodatkov, iz katerih je razviden podatek o višini dodatka za delovno dobo,
• morebitni bolniški odsotnosti,
• neto zneskih izplačanih dodatkov, bonitet, drugih dohodkov iz delovnega razmerja, skupni neto plači in podatki o končnem izplačilu na transakcijski račun, razen podatka o neto povračilih stroškov za prehrano, prevoz, kilometrino, dnevnic in drugih neto povračil stroškov (I081), ki se ne prekrijejo,
• morebitnih odtegljajih,
• obračunanih davkih in prispevkih od plače in bonitet ter drugih dohodkov iz delovnega razmerja,
• premijskem razredu po ZKDPZJU in znesku;
- plačilne liste javne uslužbenke … za obračunska obdobja december 2017, november 2018, november 2019, november 2020, januar 2021, maj 2021, november 2021, januar 2024, februar 2024, marec 2024, april 2024 in maj 2024, na način, da prekrije podatke o:
• davčni številki, naslovu stalnega bivališča in TRR,
• delovni dobi,
• bruto specifikaciji dodatkov, iz katerih je razviden podatek o višini dodatka za delovno dobo,
• morebitni bolniški odsotnosti,
• neto zneskih izplačanih dodatkov, bonitet, drugih dohodkov iz delovnega razmerja, skupni neto plači in podatki o končnem izplačilu na transakcijski račun, razen podatkov o neto povračilih stroškov za prehrano, prevoz, kilometrino in dnevnice, ki se ne prekrijejo,
• morebitnih odtegljajih,
• obračunanih davkih in prispevkih od plače in bonitet ter drugih dohodkov iz delovnega razmerja,
• premijskem razredu po ZKDPZJU in znesku.«.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Obrazložitev:
(1) Prosilka je z zahtevo z dne 14. 4. 2025 zahtevala fotokopije dokumentov:
- za svetovalno delavko …:
• veljavne pogodbe o zaposlitvi za obdobje od 2017 – 2021, iz katerih bo razvidno namen zaposlitve oziroma delovno mesto,
• plačilne liste za mesece november 2017, november 2018, november 2019, november 2020, november 2021 ter junij, julij, avgust, september 2022, avgust in september 2023 ter marec 2024;
- za delavko … pa plačilne liste za december 2017, november 2018, november 2019, november 2020, januar, maj in november 2021 ter januar, februar, marec, april in maj 2024.
Dodala je, da jo osebni podatki ne zanimajo in da jih lahko organ prekrije. Kot obliko seznanitve je določila e-zapis na naveden naslov elektronske pošte.
(2) Ker je prosilka sprva posredovala nepopolno zahtevo, jo je organ pozval k dopolnitvi zahteve z navedbo naslova bivališča. Prosilka je naknadno posredovala dopolnitev zahteve z dne 14. 4. 2025, v kateri je navedla svoj naslov.
(3) Organ je o zahtevi prosilke izdal odločbo št. 090-1/2025/11 z dne 9. 5. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je v celoti zavrnil. Uvodoma je organ v obrazložitvi zahteve povzel zahtevo prosilke in postopanje v zvezi z dopolnitvijo zahteve ter se nato opredelil do svoje odločitve. Navedel je, da je zahtevo prosilke zavrnil, ker je zahtevala podatke za točno določeni osebi. Ker je torej zahtevala informacijo o točno določenem posamezniku, ne more zagotoviti varstva osebnih podatkov, ki jih v skladu z določili Zakona o varstvu osebnih podatkov ni dovoljeno razkriti. Tudi iz prakse IP izhaja, da se zavrne dostop do dokumentov, če je zahteva naslovljena na poimensko določeno osebo. Organ namreč pogodbe o zaposlitvi ne more posredovati na način, da ne bi s tem prišlo do kršitve osebnih podatkov posameznika, ki so varovani osebni podatki, niti ne bi bil mogoč delni dostop do dokumenta. Enako velja za plačilne liste. Pogodba o zaposlitvi predstavlja individualni delovnopravni akt, ki ureja pravice in obveznosti konkretne zaposlene osebe in kot tak ni generični dokument o porabi javnih sredstev, temveč vsebuje osebne in zaupne podatke (npr. ime, priimek, datum rojstva, naslov bivanja, EMŠO, morebitne posebne določbe o delovnem razmerju ipd.). Prav tako pogodba o zaposlitvi v javnem sektorju ni javna po ZDIJZ, kvečjemu bi lahko bili javni (če prosilka ne bi zahtevala podatka točno določene osebe) samo nekateri deli dokumenta, pri čemer prosilka v nobenem primeru ni upravičena do osebnih podatkov kot so naslov, davčna številka, EMŠO, številka bančnega računa, glede podrobnosti o pravicah in obveznostih, ki ne izhajajo iz javnih sredstev, in morebitni zasebni pogoji, kot so dogovori o posebnih ugodnostih, ki niso del splošne ureditve. ZDIJZ po mnenju organa omogoča dostop samo do tistih podatkov, ki so povezani z delovanjem javnega sektorja in niso varovani osebni podatki. Pogodba o zaposlitvi ne izpolnjujejo tega kriterija, ob predpostavki, da je zahteva naslovljena na točno določenega posameznika. Enako velja za plačilne liste. Nadalje je izpostavil določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter navedel, da je dostop do osebnih podatkov dovoljen le, če je javni interes prevladujoč. V tem primeru bi morala prosilka izkazati in dokazati, da je razkritje zahtevanih podatkov nujno za uresničitev javnega interesa, česar pa ni storila, niti ni zatrjevala. Dodatno je ugotovil, da prosilka uveljavlja pravico do informacij za obdobje, ki presega razumne meje nadzora nad delovanjem javnega sektorja, saj želi preverjati domnevno nezakonito ravnanje ravnatelja oziroma drugega uradnega organa za več kot 8 let nazaj. Takšen pristop po mnenju organa ni skladen z načelom časovne omejitve nadzora nad delovanjem javnih organov in bi v primeru sprejetja pomenil neomejen retroaktiven vpogled v osebne in kadrovske akte, kar bi nesorazmerno poseglo v pravice do zasebnosti posameznikov in pravno varnost organa. Niti ZDIJZ niti drug zakon ne predvideva, da bi posameznik imel neomejeno pravico retrospektivno nadzorovati zakonitost odločitev javnih organov v nedogled, brez konkretnih pravnih podlag, postopkov ali zakonitega interesa. Upoštevaje navedeno je organ je tako zavrnil zahtevo prosilke.
(4) Prosilka je zoper odločbo organa vložila pritožbo z dne 14. 5. 2025. Uvodoma je poudarila, da so zahtevani dokumenti povezani s porabo javnih sredstev in kot taki sodijo pod pojem informacije javnega značaja. V praksi IP so že bile izdane odločbe, ki jasno navajajo, da so podatki iz pogodb o zaposlitvi in plačilne liste javnih uslužbencev, vključno z delovnim mestom in stroški dela, informacija javnega značaja, in to tudi v primeru zadev, ki se nanašajo na organ.[1] Prosilka ocenjuje, da je organ s to odločitvijo ravnal v nasprotju z zakonom s tem, ko je zavrnil dostop do podatkov, kljub temu da obstaja ustaljena praksa IP, nepravilno tolmačil zahtevek kot osebno obtožbo ali sum nepravilnosti, kar nikjer v zahtevi ni navedeno, pa tudi s trditvijo, da delni dostop ni mogoč, kar prav tako ni skladno s prakso IP. Na podlagi vsega navedenega zahteva, da organ odpravi izpodbijano odločbo in v ponovnem postopku ugodi njeni zahtevi tako, da ji omogoči dostop do zahtevanih podatkov z ustrezno prekritimi osebnimi podatki. Navedla je tudi, da bo v primeru, da organ tudi po njeni pritožbi ne bo ravnal skladno z zakonom in uveljavljeno prakso IP, podala prijavo zaradi ponavljajoče se kršitve določb ZDIJZ s kazalci namernega zavlačevanja in onemogočanja dostopa do informacij javnega značaja. To pomeni opustitev dolžnega ravnanja odgovorne osebe, zaradi česar bo zahtevala uvedbo prekrškovnega postopka zoper odgovorno osebo zavoda. Posebej je opozorila, da mora oseba, ki vodi upravni postopek, pred izdajo odločbe ravnati s posebno skrbnostjo, vključno s preverjanjem veljavne prakse IP in sodne prakse. V danem primeru je bilo očitno odločeno brez ustreznega vpogleda v to prakso, zato poleg vodstva zavoda tudi oseba, ki je izdala odločbo, ravna v nasprotju z zakonskimi dolžnostmi in je lahko osebno odgovorna za storjeni prekršek. Od organa je izrecno zahtevala, da ji v roku 5 dni od prejema te pritožbe posreduje zahtevano dokumentacijo, v nasprotnem primeru bo vzporedno s pritožbo vložila zahteve za nadzor in predloge za uvedbo prekrškovnih postopkov zaradi ponavljajočih se kršitev ZDIJZ.
(5) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z elektronskim dopisom z dne 2. 6. 2025, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil spisovno dokumentacijo in dokumente, ki so predmet zahteve.
Pritožba je utemeljena.
Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
(6) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(7) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki, saj jih je tudi posredoval IP. Pogoji za informacijo javnega značaja so torej v obravnavanem primeru izpolnjeni.
(8) Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilki zavrnil dostop do zahtevanih podatkov zaradi varstva osebnih podatkov, zato se IP v nadaljevanju obrazložitve te odločbe opredeljuje do te izjeme od dostopa.
Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
(9) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena UREDBE (EU) 2016/679 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov) pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.
(10) Upoštevaje navedeno definicijo osebnega podatka IP tako ugotavlja, da zadevni dokumenti nedvomno obsegajo vrsto osebnih podatkov obeh javnih uslužbenk, katerih podatki so predmet zahteve (ime, priimek, naslov prebivališča, datum rojstva, EMŠO, davčna številka, TRR, delovno mesto, neto/bruto plača, ...).
(11) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo (posredovanje prosilki oziroma javnosti) zahtevanih podatkov podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov.
(12) IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru podana zakonska podlaga, da organ prosilki posreduje zahtevane podatke, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(13) Odločitev IP sledi naslednjim ugotovitvam:
· V obravnavani zadevi ni sporno, da imata imenovani uslužbenki, zaposleni pri organu, status javnih uslužbenk ter, da se njune plače zagotavljajo iz javnih sredstev in izplačujejo iz sredstev organa, ki je javni zavod. To dejstvo izhaja iz plačilnih list, pa tudi zadevnih pogodb za eno od imenovanih javnih uslužbenk.
· Zakonito podlago za razkritje osebnih podatkov … in … kot javnih uslužbenk v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavljata tako Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (v nadaljevanju: ZSTSPJS), ki se je začel uporabljati 1. 1. 2025, kot tudi ZDIJZ. V drugem odstavku 6. člena Splošna uredba o varstvu podatkov je namreč določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.
· Za obdelavo podatkov iz plačilnih list, o dostopu do katerih je IP odločil v 1. točki izreka te odločbe, je podana neposredna zakonska podlaga v prvem odstavku 48. člena ZSTSPJS, ki določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni osebno ime in priimek javnega uslužbenca oziroma funkcionarja, podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, bruto znesku plače in bruto znesku vseh sestavin plače, razen o dodatku za delovno dobo. Ob tem IP pripominja, da določbe 48. člena ZSTSPJS sledijo predhodnim določbam 38. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju: ZSPJS), zato IP v nadaljevanju izpostavlja sodno prakso in prakso IP v zvezi z določbami ZSPJS, ki je tako relevantna tudi za presojo določb 48. člena ZSTSPJS.
· Ker pa gre pri zadevnih dokumentih tudi za podatke v zvezi z delovnim razmerjem imenovanih javnih uslužbenk in za podatke o porabi javnih sredstev, zakonsko podlago za posredovanje presojanih podatkov javnosti predstavlja tudi določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi te določbe se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ki pa v obravnavanem primeru niso podani).
· Presojo posega v pravice javnih uslužbencev (tudi v pravico do varstva osebnih podatkov) je tako v okviru 48. člena ZSTSPJS in 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ opravil že zakonodajalec, ki je pretehtal, da ti osebni podatki javnih uslužbencev zaradi varstva javnega interesa in nadzora nad porabo javnih sredstev, niso varovani. Ti podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način pravica dostopa do informacij javnega značaja državljanom, medijem in civilni družbi omogoča nadzor nad delom javne uprave in nadzor nad porabo javnih sredstev. Vsak, ki sklene pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, se mora že na podlagi samega zakona zavedati, da njegovi osebni podatki v določenem delu (npr. glede plače, delovnega mesta ipd.) ne bodo varovani. Tako ZSTSPJS kot Zakon o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU) za posameznike, ki sklenejo delovno razmerje v javnem sektorju, določata poseben javnopravni režim, tako pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi, določanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, višini plače, sistemizaciji delovnih mest, pogojih za opravljanje dela, … V tem primeru torej test interesa javnosti ni potreben, ker ga je opravil že zakonodajalec.
· Da so plače v javnem sektorju javne, v smislu, da se lahko za vsakega funkcionarja in javnega uslužbenca ve, kakšno plačo ima, z izjemo omejitev, ki jih določa 48. člen ZSTSPJS, jasno izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) št. I U 1003/2010 z dne 30. 3. 2011, št. I U 1410/2010-13 z dne 25. 5. 2011, št. I U 805/2012 z dne 27. 11. 2013, št. I U 944/2015 z dne 24. 11. 2016, št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017, št. IV U 108/2021-19 z dne 15. 2. 2022, št. IU 1847/2021-15 z dne 24. 8. 2022, št. I U 762/2021-28 z dne 12. 3. 2024, št. I U 760/2021-17 z dne 15. 3. 2024 in št. I U 761/2021-17 z dne 18. 3. 2024. Upravno sodišče je tako že v sodbi št. I U 1003/2010 z dne 30. 3. 2011 med drugim navedlo, da »je po mnenju sodišča smiselnost javnosti plač v javnem sektorju ravno v tem, da je javnosti dostopno koliko ima posamezen poimensko naveden javni uslužbenec osnovne plače, dodatkov in dela plače za delovno uspešnost. V nasprotnem primeru bi se izničil pomen javnosti plač v javnem sektorju, saj če temu ne bi bilo tako, potem bi se javnosti lahko predstavili zgolj plačilni listi brez imen in priimkov ter ostalih osebnih podatkov in z izbrisanimi podatki za delovno dobo, to pa ne bi pomenilo javnosti plač v javnem sektorju. Sodišče nadalje meni, »da je bil namen zakonodajalca, da so plače v javnem sektorju javne v tem smislu, da se lahko za vsakega javnega uslužbenca poimensko ve, kakšno plačo ima, razen določenih omejitev, ki jih 38. člen ZSPJS določa«. Takšno stališče Upravnega sodišča je potrdilo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu št. X Ips 187/2011 z dne 1. 9. 2011, pred tem pa je Vrhovno sodišče o tem vprašanju že odločalo v odločbi št. X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009. V sodbi Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017 pa je sodišče celo poudarilo, citirano: »Pri podatkih o porabi javnih sredstev in podatkih, povezanih z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki so javno dostopni, se mora dostop do teh podatkov omogočiti vsakemu prosilcu, ne glede na njegov namen. Sodišče s tem v zvezi lahko pritrdi toženi stranki, da pri objavi informacij javnega značaja lahko pride tudi do kršitev (tudi človekovih pravic), vendar to ni stvar tega postopka, temveč je lahko stvar kakšnih drugih postopkov.« (točka 19). V tej zadevi je namreč sodišče pritrdilo IP, ki je odločil o prostem dostopu do plačilnih list določenega funkcionarja in javnih uslužbencev (upoštevaje 38. člen ZSPJS).
· Stališče, da posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, izhaja tudi iz prakse IP, npr. odločbe IP št. 090-106/2010, št. 090-109/2010/4, št. 090-204/2010/10, št. 090-89/2015, št. 090-211/2016, št. 090-168/2018, št. 090-202/2018, št. 090-55/2019/5, št. 090-78/2019/9, št. 090-117/2021, št. 090-118/2021, št. 090-119/2021, št. 090-177/2021, št. 090-367/2021, št. 090-62/2024/9 in npr. št. 090-208/2025. IP je tudi sicer že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javne uprave in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.
· Varovani tako niso podatki o imenu in priimku, poimenovanju delovnega mesta in naziva, deležu zaposlitve in plačnem razredu, nominalni vrednosti plačnega razreda, osnovni plači FJU, povprečni mesečni delovni obveznosti, mesečni delovni obveznosti, bruto plači, obračunu rednega dela (ali sejnin in nagrad) v bruto zneskih, obračunu praznika, dopusta v bruto zneskih, drugih dodatkih (npr. redna delovna uspešnost za javne uslužbence, položajni dodatek, delo preko polnega delovnega časa, dodatek za izmensko delo, dodatek za stalno pripravljenost (v bruto zneskih, če iz njih ni razviden dodatek za delovno dobo), obračun stroškov prehrane na delu in prevoza na delo v bruto in neto znesku in o skupnem povračilu stroškov v bruto zneskih in o znesku, ki je bil vplačan kot skupna premija kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Prav tako niso varovani podatki o odmeri letnega dopusta javnemu uslužbencu ter podatek o izkoriščenem in lanskem ostanku dopusta. Pri vseh navedenih podatkih gre za podatke o porabi javnih sredstev in za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ob tem IP še dodaja, da podatek o prejemkih in s tem podatek o porabi javnih sredstev predstavljajo bruto zneski izplačil, razen pri izplačilu za stroške prehrane in prevoza na delo, ki je le v neto znesku in od katerega se davki in prispevki ne obračunajo. Strošek za delodajalca kot izplačevalca plače v odnosu do zaposlenega je namreč bruto prejemek zaposlenega, med tem ko je neto znesek obračuna in izplačila odvisen (tudi) od osebnih okoliščin posameznika, ki izhajajo iz njegovih osebnih okoliščin, ki niso v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca (npr. število prijavljenih družinskih članov, ki se upoštevajo kot vzdrževani člani pri dohodninski osnovi, uvrstitev v skupen dohodninski razred, ki je odvisen od vseh prejemkov posameznika, ne le od višine plače,...). V skladu s tem so kot informacije javnega značaja prosto dostopni podatki o bruto zneskih (neto zneski pa so varovani), razen podatka o dodatku za delovno dobo, ki je po določbi prvega odstavka 48. člena ZSTSPJS izrecno varovan in se ne posreduje niti v obliki bruto zneskov. Podatka o povprečni in minimalnim plači ne predstavljata osebnega podatka posameznika v skladu z zgoraj citirano definicijo osebnega podatka po Splošni uredbi o varstvu podatkov in kot taka ne moreta biti predmet izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
· Ni pravne podlage za razkritje drugih osebnih podatkov, kot je davčna številka, naslov stalnega prebivališča, podatka o delovni dobi, podatkov o bruto specifikaciji dodatkov, iz katerih je razviden podatek o višini dodatka za delovno dobo, vseh neto zneskov izplačanih dodatkov, drugih dohodkov iz delovnega razmerja, podatka o skupni neto plači in o končnem izplačilu, obračunanih davkih in prispevkih iz plače ter drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Ker je prosilka v zahtevi izrecno navedla, da jo osebni podatki ne zanimajo in da jih lahko organ prekrije, je IP štel, da ti podatki niti niso predmet zahteve prosilke.
· Na podlagi vsega zgoraj navedenega IP zaključuje, da so predmet zahteve podatki, ki so povezani tako z delovnim razmerjem obeh javnih uslužbenk kot tudi s porabo javnih sredstev, zaradi česar v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne sodijo med varovane osebne podatke, poleg tega pa je za posredovanje posameznih osebnih podatkov javnosti podana tudi neposredna zakonska podlaga v 48. členu ZSTSPJS.
(14) Ker gre v obravnavani zadevi za primer, ko javnost podatkov izrecno določa zakon (48. člen ZSTSPJS in 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), IP v postopek kot stranskih udeleženk ni pritegnil imenovanih javnih uslužbenk, na kateri se nanaša zahteva prosilke. Z novelo ZDIJZ-F, ki se uporablja od leta 2018 dalje, je bila v ZDIJZ umeščena določba a26.a člena, s katero je bila stranska udeležba v postopku po ZDIJZ omejena. V postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja je stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.
Opredelitev do posameznih navedb organa
(15) V obravnavanem primeru argumenti organa o tem, da je dostop do zahtevanih podatkov zavrnil, ker prosilka zahteva informacijo o točno določenem posamezniku in organ zaradi tega ne more zagotoviti varstva osebnih podatkov niti z delnim dostopom, ne vzdržijo. V obravnavanem primeru namreč ne gre za primer, ko so varovani že podatki o imenu in priimku določene fizične osebe. Upoštevati je namreč treba, da so v obravnavanem primeru predmet zahteve absolutno javni podatki, do česar se je IP opredelil konkretno že prehodno, zato se v izogib ponavljanju sklicuje na svoje predhodne navedbe.
(16) Prav tako v obravnavanem primeru ne pridejo v poštev navedbe organa o tem, da v skladu s pravnim redom Republike Slovenije za preverjanje zakonitosti dela javnih funkcionarjev obstajajo drugi nadzorni mehanizmi. V obravnavanem primeru se sicer zahtevani podatki nanašajo na javni uslužbenki, ampak ne glede na to te navedbe organa ne vzdržijo presoje niti za imenovani javni uslužbenki. Vsak prosilec, ki je lahko pravna ali fizična oseba, lahko po določbah ZDIJZ zahteva od organa katere koli podatke, na organu pa je, da najprej ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, in če so, da nadalje preveri, ali obstaja katera od izjem od dostopa (5. člen). Glede na to določbo in namen ZDIJZ (2. člen) pa nadalje ni mogoče pritrditi navedbam organa, da niti ZDIJZ niti drug zakon ne predvideva, da bi posameznik imel neomejeno pravico retrospektivno nadzorovati zakonitost odločitev javnih organov v nedogled, brez konkretnih pravnih podlag, postopkov ali zakonitega interesa. Glede na določbe ZDIJZ, ki sicer konkretizira ustavno pravico posameznika, da pridobi dostop do informacij javnega značaja (39. člen Ustave Republike Slovenije), ni pomembno, da prosilka uveljavlja pravico do informacij za obdobje 8 let nazaj. ZDIJZ namreč ne predvideva nobene časovne omejitve nadzora nad delovanjem javnih organov, kot to napačno ocenjuje organ.
(17) Določbam ZDIJZ tudi ne sledijo navedbe organa, da bi morala prosilka izkazati in dokazati, da je razkritje zahtevanih podatkov nujno za uresničitev javnega interesa. Kot obrazloženo že predhodno so v obravnavanem primeru zahtevani podatki, ki so absolutno javni po določbah 48. člena ZSTSPJS in 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar pomeni, da test interesa javnosti pri dostopu do teh podatkov ni potreben, ker ga je opravil že zakonodajalec.
Delni dostop
(18) IP ugotavlja, da je delni dostop, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, do zahtevanih podatkov mogoč, zato je odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP je, upoštevaje navedeno, odločil o delnem dostopu na način, da je jasno razvidno, da zahtevani podatki izhajajo iz posameznega zaključenega dokumenta.
Način seznanitve
(19) Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Po drugem odstavku 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). V skladu z drugim odstavkom 27. člena ZDIJZ ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZDIJZ. Iz dopolnitve zahteve prosilca izhaja, da želi zahtevane v elektronski obliki.
(20) IP ugotavlja, da iz 5. člena ZDIJZ izhaja pravica prosilca, da izbere način seznanitve z zahtevanimi informacijami, pri čemer loči med vpogledom, prepisom, fotokopijo ali elektronskim zapisom, torej med dokumentom v fizični in elektronski obliki. IP v zvezi s to določbo tako pojasnjuje, da pomeni »elektronski zapis« iz 5. člena ZDIJZ tako posredovanje po elektronski pošti, kot tudi na različnih elektronskih nosilcih (CD, USB ključek…), od organa pa je nato odvisno, v kateri od teh oblik lahko zagotovi prosilcu dostop.
Sklepno
(21) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilke ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, in sicer na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP. Prosilka je namreč izrecno navedla, da ne želi dostopa do varovanih osebnih podatkov, zato je IP odločil samo o dostopu do absolutno javnih podatkov in s tem posledično ugodil prosilkini pritožbi v celoti.
(22) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).
(23) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke
[1] Npr. odločbi IP št. 090-23/2025 in št. 090-46/2025.