prosilec - Osnovna šola Dornberk

POVZETEK:

Organ je zahtevo prosilke v celoti zavrnil, pri čemer se je skliceval na peti odstavek 5. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), saj je menil, da gre za zlorabo pravice. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da v konkretnem primeru do zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja ni prišlo. IP je zato pritožbi ugodil, na podlagi prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) odpravil odločbo prvostopenjskega organa ter sam odločil o zadevi. Prosilki je IP tako omogočil dostop do zahtevanih pogodb o zaposlitvi, hkrati pa je organu naložil, da iz dokumentov izloči oziroma prekrije osebne podatke, saj ti niso predmet zahteve prosilke.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-239/2025/4

Datum: 3. 7. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu, št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, (v nad. IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilka), z dne 12. 5. 2025, zoper odločbo Osnovne šole Dornberk, Gregorčičeva ulica 30 a, 5294 Dornberk (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2025/10 z dne 5. 5. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O: 

1. Pritožbi prosilke z dne 12. 5. 2025 se ugodi, odločba Osnovne šole Dornberk, št. 090-1/2025/10 z dne 5. 5. 2025, se odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati pogodbe o zaposlitvi:

- št. 100-34/2017/1 z dne 20. 11. 2017,

- št. 100-34/2017/2 z dne 28. 8. 2018,

- št. 100-60/2019/1 z dne 30. 9. 2019,

- št. 100-39/2020/1 z dne 24. 8. 2020 in

- št. 100-64/2021/1 z dne 31. 8. 2021,

pri čemer prekrije ime in priimek zaposlenega, datum in kraj rojstva, davčno številko, naslov stalnega prebivališča in podpis zaposlenega.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

(3) Prosilka je dne 3. 4. 2025 na organ naslovila zahtevo za posredovanje vseh pogodb o zaposlitvi, sklenjenih med organom in zaposleno osebo …… za obdobje med letoma 2017 in 2021. Dodatno je prosilka navedla, da je osebni podatki zaposlene osebe ne zanimajo. Zahtevane dokumente želi prosilka prejeti v obliki fotokopij oziroma po elektronski pošti.

(4) Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo, št. 090-1/2025/10 z dne 5. 5. 2025, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma pojasnil, da je prosilka v obdobju od 14. 7. 2024 do 3. 4. 2025 na organ naslovila 16 zahtev na podlagi ZDIJZ, v času od 8. 11. 2024 do 3. 4. 2025 pa 10 tovrstnih zahtev. Organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da želi prosilka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pridobiti informacije, vezane na določljivo osebo, organ pa tako ne more zagotoviti varovanja osebnih podatkov. Pogodb o zaposlitvi, organ ne more posredovati na način, da s tem ne bi prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Organ prav tako zatrjuje, da pogodba o zaposlitvi v javnem sektorju ni javna po ZDIJZ. Javni bi lahko bili (če prosilka ne bi zahteve vezala na točno določeno osebo) samo nekateri deli dokumenta, pri čemer prosilka v nobenem primeru ni upravičena do osebnih podatkov, kot so naslov, davčna številka, EMŠO, številka TRR, glede podrobnosti o pravicah in obveznostih, ki ne izhajajo iz javnih sredstev (npr. določene interne klavzule, ki ne zadevajo javnosti) in morebitni zasebni pogoji, kot so dogovori o posebnih ugodnostih, ki niso del splošne ureditve. ZDIJZ omogoča dostop zgolj do tistih podatkov, ki so povezani z delovanjem javnega sektorja in niso varovani osebni podatki. Po ZDIJZ je dostop do osebnih podatkov dovoljen le, če je javni interes prevladujoč. Prosilka v konkretnem primeru ni izkazala, da je razkritje zahtevanih podatkov nujno za uresničitev javnega interesa. Prav tako je osebna mapa zaposlene že v arhivu, saj slednja ni več zaposlena pri organu. Organ med drugim poudarja, da je treba zahtevo prosilke zavrniti tudi iz razloga zlorabe pravice. Prosilka je namreč v preteklem obdobju na organ vložila izjemno veliko število zahtev, ki presegajo običajno raven aktivnosti posameznega prosilca. To nesorazmerno obremenjuje delovanje organa, še posebej ob upoštevanju dejstva, da organ razpolaga z omejenimi kadrovskimi viri. Pri obravnavi teh zahtev ni zagotovljena namensko dodeljena oseba za delo po ZDIJZ, zato vsakokratna obravnava zahteve bistveno ovira izvajanje drugih zakonskih nalog organa. Priprava dokumentov tako pomeni zastoj pri rednem delu organa, ker bi se s temi dokumenti morala ukvarjati oseba, ki ima že s svojim rednim delom zapolnjene obveznosti. V konkretni zadevi je treba izpostaviti tudi sistemski vidik obravnavane zahteve, saj organ nima tehničnih možnosti, da bi bili zagotovljeni javni dostopi do vseh dokumentov, ki jih izdajo ali pridobijo tekom postopkov. Pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se čim bolj omogoči izvrševanje demokratične in nadzorne funkcije te pravice. Pomembno pa je, da se slednje ne more zagotoviti na način, ki čezmerno ovira celotno delo organizacije, jo žali in posega v pravice posameznikov. Nesorazmerno število zahtev kaže na to, da prosilka pravico uveljavlja z namenom, ki presega običajno zasledovanje cilja dostopa do informacij javnega značaja. Organ ocenjuje, da želi prosilka namerno obremenjevati organ. Prosilka je namreč vložila zahtevo, za katero je mogoče upravičeno sklepati, da nima zakonitega interesa, temveč zgolj poskuša onemogočiti ali otežiti redno delovanje organa. Takšna dejanja so nesorazmerna in onemogočajo organu, da bi se učinkovito ukvarjal s svojimi zakonsko določenimi nalogami in storitvami. Dodatno organ ocenjuje, da prosilka s svojimi postopki ne prispeva k reševanju morebitnih odprtih vprašanj ali težav, temveč s ponavljajočimi zahtevami in drugimi oblikami obremenjevanja povzroča nepotrebno administrativno in kadrovsko obremenitev organa. Na ta način organ ne more učinkovito izvajati svojih nalog, kar ima lahko negativne posledice.

(5) Organ je dne 12. 5. 2025 prejel pritožbo zoper obravnavano odločbo, v kateri je prosilka navedla, da je pogodbe za …… za določeno obdobje že prejela na podlagi odločbe IP št. 090-23/2025/4. V novi zahtevi je prosilka zaprosila za nove dokumente, organ pa v izpodbijani odločbi ni navedel, da zahtevanih pogodb nima več. Prosilka je pojasnila, katere očitke organa zavrača in navedla, da je osebni podatki nikdar niso zanimali in je tudi v tem primeru ne zanimajo.

(6) IP je 11. 6. 2025 od prosilke prejel dodatna pojasnila v pritožbeni zadevi, saj meni, da ravnanje organa nakazuje na njegovo zavlačevanje in netransparentno delovanje. Prosilka znova zatrjuje, da je namen podaje zahteve za dostop do informacij javnega značaja zgolj transparentno delovanje zavoda ter da je osebni podatki zaposlene ne zanimajo. Dodatno pojasnilo prosilke vsebuje še njene ugotovitve glede ugotovitev IP v odločbi št. 090-23/2025/4.

(7) Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 28. 5. 2025, po elektronski pošti, odstopil IP v pristojno reševanje. Elektronskemu sporočilu je organ priložil vse dokumente, ki so predmet zahteve prosilke.

Pritožba je utemeljena.

(8) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(9) Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilke skliceval na peti odstavek 5. člena ZDIJZ (zloraba pravice) in 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatek oziroma poimenska vloga) se je IP najprej opredelil do obstoja zatrjevanih izjem.

Ø  Sklicevanje organa na peti odstavek 5. člena (zloraba pravice) in 3. točko prvega odstavka 6. člena (osebni podatek oziroma poimenska vloga) ZDIJZ

(10) Na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacije javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

(11) V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

(12) IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017 (objavljene na spletni strani IP), zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

(13) Iz sodb Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017 ter št. I U 490/2020-28 z dne 15. 9. 2021 izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP.

(14) Iz sklepa Ustavnega sodišča, št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009, izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice.

(15) Z vpogledom v vsebino obravnavane zahteve in argumentacijo organa v izpodbijani odločbi IP ugotavlja, da organu ni uspelo izkazati šikanoznega značaja vloge. Šikanozni značaj bi bil podan, če bi bilo očitno, da je zahteva podana z namenom onemogočanja normalnega delovanja, ali če bi bile v njej izražene številne negativne vrednostne sodbe in žalitve, provokacije in s tem navidezno uveljavljanje pravic. Obravnavana zahteva (in tudi pritožba) nimata takšne vsebine, je vrednostno nevtralna, korektna in ni žaljiva.

(16) Po oceni IP tudi ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh, in bi ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa. IP ugotavlja, da je objektivno težko reči, da bi izpolnitev obravnavane zahteve ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa, organ pa se do tega tudi ni konkretno opredelil, temveč je le na splošno navedel, da ima omejene kadrovske vire, da bi odločanje o zahtevi prosilke oviralo izvajanje drugih zakonskih nalog organa, da prosilka poskuša onemogočiti ali otežiti redno delovanje organa, itd.. Kot že navedeno, mora utemeljitev obstoja zlorabe pravice vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja, kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, pa je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej, zato mora biti utemeljitev organa na tej pravni podlagi zelo konkretna. Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru ni izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava predmetne zahteve prosilke prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank oziroma učencev pri svojem rednem delu. Iz izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, kako bi obravnavana zahteva prosilke, z vidika obsega in upoštevaje druge naloge organa, konkretno vplivala na delo organa, koliko dela bi povzročila organu in kako bi to delo vplivalo na ostale delovne naloge pri organu zaposlenih javnih uslužbencev. Zgolj velik obseg zahtevanih dokumentov in s tem povezano dodatno delo za organ, samo po sebi še ne pomeni zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Iz upravno sodne prakse izhaja, da razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja ne more biti enormno število dokumentov, ki bi jih bilo potrebno prosilcu izročiti, oziroma mu omogočiti vpogled, kar bi lahko pripeljalo do resne motnje v poslovanju organa. Tudi iz novejše upravno sodne prakse izhaja, da večje število zahtevanih dokumentov, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo na zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev zahtevanega dostopa. Ob tem IP pojasnjuje še, da lahko organ za obsežnejše zahteve podaljša rok za odločanje celo do 30 delovnih dni. Sicer pa je predmet obravnavane zahteve prosilke le 5 pogodb o zaposlitvi (kar je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju te obrazložitve), zato posredovanje takšne količine dokumentov že objektivno ne more povzročiti prekomerne obremenitve dela organa.

(17) Za utemeljitev obstoja zlorabe pravice je torej treba zadostiti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, ne pa zgolj dokaznemu standardu »verjetnosti«, in ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno zaradi upravnega bremena, ki bi bil posledica obravnave zahteve po ZDIJZ. To v praksi pomeni, da mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja za celotno delo organa. Upoštevati je namreč treba, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki takšne zahteve rešuje. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je utemeljitev zlorabe pravice dostopa po ZDIJZ v konkretnem primeru povsem nekonkretizirana in pavšalna.

(18) Glede na vse navedeno IP v nasprotju z ugotovitvami organa v izpodbijani odločbi ugotavlja, da odvzem pravice iz 39. člena Ustave v obravnavanem primeru ne bi bil v skladu z načelom sorazmernosti.^[1] Skladno s prakso Ustavnega sodišča je mogoče ugotoviti, da to dopušča omejitev ustavnih pravic le izjemoma, če je podan ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javne koristi), vendar po oceni IP takšen ukrep v obravnavanem primeru ni nujen, primeren in ni sorazmeren za dosego ustavno varovanih ciljev, ki naj bi jih zasledoval organ. V obravnavanem primeru namreč ni mogoče ugotoviti, da bi npr. koristi, ki jih prinaša nemoten potek drugih postopkov, ki tečejo pri organu in s katerimi se zagotavlja varstvo pravic strank v teh postopkih, oziroma izobraževalnega procesa, ki ga izvaja organ, odtehtale težo posega v pravico prosilke glede dostopa do informacij javnega značaja.

(19) IP je po preučitvi celotne zadeve tako zaključil, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilka v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračila pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnala v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

(20) V postopku po ZDIJZ zaradi načela prostega dostopa (5. člen ZDIJZ) ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo, pri čemer pa ne gre za zlorabo dostopa do informacij javnega značaja. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. 

(21) Po pregledu zahteve prosilke IP prav tako ugotavlja, da je organ s sklicevanjem na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ odločil napačno, ko je štel, da je prosilka zahtevo vezala na točno določeno fizično osebo, zato anonimizacija zahtevanih dokumentov ni mogoča. V konkretnem primeru je prosilka namreč zahtevo vezala na zaposleno pri organu, torej na javno uslužbenko, katere ime in priimek ni varovan, kadar se pojavlja v povezavi z opravljanjem njenega delovnega razmerja v javnem sektorju (več o tem je pojasnjeno v nadaljevanju te obrazložitve), kot je to bilo tudi v konkretnem primeru.

(22) Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je organ zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovil dejansko stanje in posledično v ugotovitvenem postopku ni presojal posameznih zahtevanih dokumentov z vidika obstoja informacij javnega značaja in možnosti (delnega) dostopa do teh dokumentov. IP se ja zato v nadaljevanju konkretno opredelil do posameznih zahtevanih dokumentov.

Ø  O informaciji javnega značaja

(23) IP ugotavlja, da se zahteva prosilke z dne 3. 4. 2025 nanaša na pridobitev pogodb o zaposlitvi za nekdanjo uslužbenko organa za obdobje med leti 2017 in 2023.

(24) Po pregledu dokumentacije, ki jo je organ IP posredoval skupaj z odstopom pritožbe, IP ugotavlja, da zahtevi prosilke ustrezajo naslednje pogodbe o zaposlitvi, sklenjene med organom in nekdanjo uslužbenko za obdobje od januarja 2017 do decembra 2023:

- Pogodba o zaposlitvi, št. 100-34/2017/1 z dne 20. 11. 2017,

- Pogodba o zaposlitvi, št. 100-34/2017/2 z dne 28. 8. 2018,

- Pogodba o zaposlitvi, št. 100-60/2019/1 z dne 30. 9. 2019,

- Pogodba o zaposlitvi, št. 100-39/2020/1 z dne 24. 8. 2020,

- Pogodba o zaposlitvi, št. 100-64/2021/1 z dne 31. 8. 2021.

(25) Iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. V obravnavani zadevi ni sporno, da zahtevane pogodbe sodijo v delovno področje organa. IP pojasnjuje, da za obstoj informacije javnega značaja ni pravno relevantno, če je osebna mapa zaposlene že v arhivu organa, kot to izpostavlja organ v izpodbijani odločbi. Četudi je dokument v arhivu organa, namreč organ z njim še vedno razpolaga v materializirani obliki. IP je tako ugotovil, da navedene pogodbe ustrezajo zahtevi prosilke, in da izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, zato je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do njih dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavku 6. člena in 5. a členu ZDIJZ.

Ø  Izjema varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ)

(26) Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22; v nad. ZVOP-2).

(27) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

(28) Glede na navedeno ni dvoma, da podatki, vsebovani v pogodbah o zaposlitvi, izpolnjujejo merila za osebni podatek.

(29) IP je v nadaljevanju preveril, ali je za obdelavo zahtevanih podatkov oziroma dokumentov (posredovanje prosilki oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2.

(30) Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

(31) V obravnavani zadevi ni sporno, da se zahtevani dokumenti nanašajo na javno uslužbenko, zato je treba upoštevati določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma javne funkcije, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ti pa v obravnavanem primeru niso podani).

Ø  Pogodbe o zaposlitvi

(32) IP je z vpogledom v posredovane pogodbe o zaposlitvi ugotovil, da obsegajo, med drugim, ime in priimek javne uslužbenke, naslov prebivališča, davčno številko, določbe o delovnem mestu, nalogah, kraju opravljanja dela, delovnem času, počitku, plači, itd. Določbe so v večjem delu povsem splošne oziroma pogodbe so v določenih delih identične. Ob tem IP pripominja, da so nekateri izmed teh podatkov javni že na podlagi 48. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24; v nadaljevanju ZSTSPJS), ki določa, da so javnosti dostopni osebno ime in priimek javnega uslužbenca oziroma funkcionarja, podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, bruto znesku plače in bruto znesku vseh sestavin plače, razen o dodatku za delovno dobo.. Dalje IP ugotavlja, da gre pri določenih podatkih za javne podatke, kot npr. šifra in ime naziva za določeno delovno mesto, plačni razred, tarifni razred, ki so del pogodbe na podlagi javnopravnih predpisov (ZSTSPJS, kolektivna pogodba dejavnosti oziroma splošni akti o sistematizaciji, itd.) in zato ne predstavljajo osebnega podatka posameznika v skladu z zgoraj citirano definicijo osebnega podatka po Splošni uredbi o varstvu podatkov in kot taki ne morejo biti predmet izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Skladno z vsem navedenim je IP zaključil, da obravnavane pogodbe vsebujejo naslednje (varovane in nevarovane) osebne podatke javne uslužbenke: ime in priimek, datum in kraj rojstva, davčna številka (ni navedena v pogodbah št. 100-34/2017/1 z dne 20. 11. 2017 in št. 100-34/2017/2 z dne 28. 8. 2018), naslov stalnega prebivališča in podpis.

(33) Upoštevaje predhodno navedeno in vsebino obravnavanih pogodb IP ugotavlja, da so pogodbe povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbencev in porabo javnih sredstev. Predmetne pogodbe so namreč »podlaga« za sklenitev in nastanek konkretnega delovnega razmerja oziroma podlaga za opravljanje posameznih del in nalog javnih uslužbencev. O prosti dostopnosti pogodb o zaposlitvi javnih uslužbencev je IP v preteklosti sicer že odločal (odločbe št. 090-202/2018, št. 090-48/2023, št. 090-462/2025, ipd.), zato navedba organa v izpodbijani odločbi, da pogodba o zaposlitvi v javnem sektorju ni javna po ZDIJZ, ne zdrži resne pravne presoje.

Ø  Delni dostop (7. člen ZDIJZ)

(34) Kot izhaja iz zgoraj navedenega, je IP ugotovil, da zahtevane pogodbe vsebujejo osebne podatke. V zahtevi je prosilka navedla, da je osebni podatki ne zanimajo, iz česar izhaja, da zahteva informacije brez osebnih podatkov. To je ponovila tudi v pritožbi. Predmet presoje tega postopka zato niso osebni podatki (tako varovani, kot tudi nevarovani), temveč zgolj anonimizirana vsebina dokumentov. Ker prosilka osebnih podatkov izrecno ni zahtevala, se je IP ukvarjal z vprašanjem, ali ji organ, kot prosto dostopne informacije javnega značaja, zahtevane dokumente lahko posreduje v anonimizirani obliki, na način delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ.

(35) Po vpogledu v obravnavane dokumente, je IP, kot izhaja iz že zgoraj navedenega, ugotovil, da vsebujejo osebne podatke (tako varovane kot nevarovane), ki se s prekritjem lahko izločijo in se prosilki omogoči dostop do anonimiziranih dokumentov.

(36) Na koncu IP še pojasnjuje, da so za obravnavani primer pravno nerelevantne pritožbene navedbe o prosilkinih ugotovitvah v zvezi z odločbo IP št. 090-23/2025/4, zato se IP v tem pritožbenem postopku ni opredeljeval do tega dela pritožbenih navedb.

(37) Upoštevaje vse navedeno je IP ugotovil, da je pritožba prosilke utemeljena, zato je izpodbijano odločbo na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpravil ter sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(38) Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(39) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločitev ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Nujnost izvedbe te presoje izhaja iz pretekle prakse IP in Upravnega sodišča (npr. sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013).