prosilec - Osnovna šola Dornberk

POVZETEK:

Organ je zahtevo prosilke v celoti zavrnil, s sklicevanjem na peti odstavek 5. člena ZDIJZ (zloraba pravice). IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilka v obravnavanem primeru ni zlorabila pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato je pritožbi prosilke delno ugodil ter prosilki omogočil dostop do vsebine zahtevanih računov, ki se nanašajo na šolo v naravi, pri čemer je organu naložil prekritje osebnih podatkov.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-170/2025/4

Datum: 3. 6. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu, št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, (v nad. IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop; v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilka), z dne 3. 4. 2025, zoper odločbo Osnovne šole Dornberk, Gregorčičeva ulica 30a, 5294 Dornberk (v nad. organ), št. 090-1/2025/8 z dne 19. 3. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.             Pritožbi prosilke z dne 4. 3. 2025 se delno ugodi in se odločba Osnovne šole Dornberk, št. 090-1/2025/8 z dne 19. 3. 2025, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe, v elektronski obliki, posredovati:

- Račun Škofijske Karitas Koper, št. 1 z dne 23. 5. 2024;

- Račun družbe … d.o.o., št. RC-24-005855 z dne 28. 5. 2024, pri čemer se prekrije elektronski naslov pod »Naš stik«;

- Račun podjetja …. s.p., št. 2024-30 z dne 16. 5. 2024;

- Račun Javnega zavoda Triglavski narodni park, št. 2000-3-276 z dne 30. 5. 2024;

- Račun podjetja … s.p., št. 6-2024 z dne 16. 5. 2024, pri čemer se prekrije ime in priimek pod »Račun pripravil«;

- Račun Osnovne šole Bovec, št. 64-3500576 z dne 4. 6. 2024;

- Dokument »Šola v naravi 6. razred Trenta« iz katerega je razvidna specifikacija stroškov tabora in spremstva (ena stran).

2. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1. točko izreka te določbe) se pritožba zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je dne 19. 2. 2025 na organ naslovila zahtevo za posredovanje finančne specifikacije šole v naravi za 6. razred v Domu Karitas Soča, ki se je izvedla v maju 2024. Prosi za posredovanje računov za bivanje v domu, stroškov prehrane, spremstva in morebitnih vstopnin. Zahtevane dokumente želi prosilka prejeti po elektronski pošti.

Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo, št. 090-1/2025/8 z dne 19. 3. 2025, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma pojasnil, da je prosilka v obdobju od 14. 7. 2024 do 28. 11. 2024 na organ naslovila 15 zahtev, v času od 8. 11. 2024 do 9. 2. 2024 pa 9 zahtev. Finančna specifikacija vseh plačil organizacije šole v naravi v sredini maja 2024 ne obstaja. Organ med drugim ugotavlja, da je treba zahtevo prosilke zavrniti tudi iz razloga zlorabe pravice, saj ocenjuje, da želi prosilka namerno obremenjevati organ. Njena dejanja kažejo na očitno namero obremenjevanja organa, s katerim je v sodnem sporu. Prosilka je namreč vložila zahtevo, za katero je mogoče upravičeno sklepati, da nima zakonitega interesa, temveč zgolj poskuša onemogočiti ali otežiti redno delovanje organa. Takšna dejanja so nesorazmerna in onemogočajo organu, da bi se učinkovito ukvarjal s svojimi zakonsko določenimi nalogami in storitvami. Prav tako je jasno, da gre za očitno zlorabo pravice, kot tudi prosilka sama poudarja v pritožbi z dne 9. 1. 2025, v kateri navaja: »Z vsemi nepravilnostmi, ki so bile odkrite v času, ko sem kot namestnica predsednice Sveta zavoda vodila seje v OŠ Dornberk in kasneje po moji odstranitvi, bom seveda seznanila javnost z objavo listin na družbenem omrežju (stran v pripravi), za kar mi bo po zakonodaji dovoljeno in bo imelo zakonsko podlago, ter po postopkih, da se sama ne bi znašla v konfliktu oz. kazenskem pregonu.«. Več kot očitno je, da prosilka pripravlja konstrukt proti organu, na način, da bi mu škodovala. Glede na dejstvo, da prosilka očitno razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva od organa in da ima prav tako tudi osebne podatke zaposlenih v zavodu, je zaskrbljujoče, ker organ ne more predvideti kaj je prosilka vse sposobna narediti v tem okviru. Jasno je, da želi prosilka pridobljene informacije uporabiti za objavo na družbenih omrežjih in v širši javnosti. Takšen namen dostopa do informacij presega osnovni namen ZDIJZ, ki je zagotavljanje transparentnosti delovanja javnih organov in omogočanje obveščenosti javnosti, ne pa posredovanje informacij v osebne ali javne objave, ki bi lahko imele posledice za varstvo pravic drugih oseb. Organ ima dolžnost preprečiti potencialne zlorabe informacij za neprimerno obdelavo ali širjenje, ki bi lahko povzročilo konflikt interesov ali kršitev zakonskih določb. Dodatno organ ocenjuje, da prosilka s svojimi postopki ne prispeva k reševanju morebitnih odprtih vprašanj ali težav, temveč s ponavljajočimi zahtevami in drugimi oblikami obremenjevanja povzroča nepotrebno administrativno in kadrovsko obremenitev organa. Na ta način organ ne more učinkovito izvajati svojih nalog, kar ima lahko negativne posledice tudi za druge posameznike in otroke, ki so v šolskem procesu, saj ti potrebujejo pravočasno in kakovostno obravnavo. Pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja je organ ugotovil, da je prosilka v preteklem obdobju vložila izjemno veliko število zahtev glede na velikost in kadrovske zmogljivosti organa, ki presegajo običajno raven aktivnosti posameznega prosilca. To nesorazmerno obremenjuje delovanje organa, še posebej ob upoštevanju dejstva, da organ razpolaga z omejenimi kadrovskimi viri. Pri obravnavi teh zahtev ni zagotovljena namensko dodeljena oseba za delo po ZDIJZ, zato vsakokratna obravnava zahteve bistveno ovira izvajanje drugih zakonskih nalog organa. Organ je presodil, da je v konkretnem primeru pravica prosilke, ki ji sicer gre po zakonu, glede na obseg zahteve prišla v konflikt z dolžnostjo šole kot organa, zaposlenih in ostalih povezanih z organom. Dokument, ki ga prosilka zahteva, bi bilo potrebno skladno s 6. členom ZDIJZ natančno vsebinsko pregledati in ugotoviti, ali obstajajo izjeme za dostop do posameznega dokumenta oz. ali je mogoč delni dostop po določbi 7. člena ZDIJZ. Priprava dokumentov bi nedvomno pomenila zastoj pri rednem delu organa, ker bi se s temi dokumenti morala ukvarjati oseba, ki ima že s svojim rednim delom zapolnjene obveznosti. V konkretni zadevi je treba izpostaviti tudi sistemski vidik obravnavane zahteve, saj organ nima tehničnih možnosti, da bi bili zagotovljeni javni dostopi do vseh dokumentov, ki jih organ izda ali pridobi tekom postopkov. Pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se omogoči izvrševanje demokratične in nadzorne funkcije te pravice. Pomembno pa je, da se slednje ne more zagotoviti na način, ki čezmerno ovira celotno delo organizacije, jo žali in posega v pravice posameznikov. Organ iz tega razloga ocenjuje, da se ravnanja prosilke obravnavajo kot zloraba pravic, saj očitno niso utemeljena na zakonitih interesih, temveč na želji po oteževanju dela organa. Gre za poskus instrumentalizacije pravnih mehanizmov za škodovanje organu, kar pa je nesprejemljivo in v nasprotju z načeli pravne države. Organ prav tako ocenjuje, da je omejitev pravice dostopa do informacij javnega značaja v konkretnem primeru v skladu z načelom sorazmernosti. Koristi, ki jih prinaša nemoten potek rednega dela, ki tečejo v organizaciji, odtehta težo posega v pravico prosilke, da dostopa do informacij javnega značaja v takšnem obsegu.

Dne 3. 4. 2025 je prosilka zoper predmetno odločbo vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je od julija 2024 na organ vložila 10 zahtev in zaprosila za 15 različnih dokumentov, pri čemer je vedno izrecno navedla, da je osebni podatki ne zanimajo in da je pripravljena kriti vse morebitne nastale stroške. Dodatno je prosilka navedla, da je na računu, ki ga je šola zaračunala staršem, navedeno zgolj »šola v naravi«. Prosilka vztraja, da se ji pošlje zahtevane račune oz. specifikacijo plačil za omenjeno letovanje.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 18. 4. 2025, po elektronski pošti, odstopil IP v pristojno reševanje. Elektronskemu sporočilu je organ priložil sledeče dokumente:

- Račun Škofijske Karitas Koper, št. 1 z dne 23. 5. 2024;

- Račun družbe … d.o.o., št. RC-24-005855 z dne 28. 5. 2024;

- Račun podjetja …. s.p., št. 2024-30 z dne 16. 5. 2024;

- Račun Javnega zavoda Triglavski narodni park, št. 2000-3-276 z dne 30. 5. 2024;

- Račun podjetja … s.p., št. 6-2024 z dne 16. 5. 2024;

- Račun Osnovne šole Bovec, št. 64-3500576 z dne 4. 6. 2024.

Na podlagi poziva IP, št. 090-170/2025/2 z dne 23. 4. 2025, je organ IP, dne 24. 4. 2025, po elektronski pošti, posredoval še dokument »Šola v naravi 6. razred Trenta«, iz katerega je razvidna specifikacija stroškov tabora in spremstva (ena stran). Dodatno je organ pojasnil, da z drugimi dokumenti, vezanimi na šolo v naravi v Trenti, ne razpolaga.

Pritožba je delno utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilke skliceval na peti odstavek 5. člena ZDIJZ (zloraba pravice) se je IP najprej opredelil do obstoja zatrjevane izjeme.

Ø      Sklicevanje organa na peti odstavek 5. člena ZDIJZ (zloraba pravice)

Na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacije javnega značaja po tem zakonu oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017 (objavljene na spletni strani IP), zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

Iz sodbe Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017 ter sodbe št. I U 490/2020-28 z dne 15. 9. 2021 izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP.

Iz sklepa Ustavnega sodišča, št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009, izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice.

Z vpogledom v vsebino obravnavane zahteve IP ugotavlja, da organu ni uspelo izkazati šikanoznega značaja vloge. Šikanozni značaj bi bil podan, če bi bilo očitno, da je zahteva podana z namenom onemogočanja normalnega delovanja ali če bi bile v njej izražene številne negativne vrednostne sodbe in žalitve, provokacije in s tem navidezno uveljavljanje pravic. Obravnavana zahteva (in tudi pritožba) nimata takšne vsebine, je vrednostno nevtralna, korektna in ni žaljiva.

Po oceni IP tudi ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh, in bi ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa. IP ugotavlja, da je objektivno težko reči, da bi izpolnitev predmetne zahteve oviralo izpolnjevanje temeljnih nalog organa, organ pa se do tega tudi ni konkretno opredelil. Kot že navedeno, mora utemeljitev obstoja zlorabe pravice vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja, kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, pa je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej, zato mora biti utemeljitev organa na tej pravni podlagi zelo konkretna. Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru ni izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava predmetne zahteve prosilke prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank oz. učencev pri svojem rednem delu. Iz izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, kako bi obravnavana zahteva prosilke, z vidika obsega in upoštevaje druge naloge organa, konkretno vplivala na delo organa, koliko dela bi povzročila organu in kako bi to delo vplivalo na ostale delovne naloge pri organu zaposlenih javnih uslužbencev. Zgolj velik obseg zahtevanih dokumentov in s tem povezano dodatno delo za organ, samo po sebi še ne pomeni zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Iz upravno sodne prakse izhaja, da razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja ne more biti enormno število dokumentov, ki bi jih bilo potrebno prosilcu izročiti, oz. mu omogočiti vpogled, kar bi lahko pripeljalo do resne motnje v poslovanju organa. Tudi iz novejše upravno sodne prakse izhaja, da večje število zahtevanih dokumentov, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo na zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev zahtevanega dostopa. Ob tem IP še pojasnjuje, da lahko organ za obsežnejše zahteve podaljša rok za odločanje celo do 30 delovnih dni.

Za utemeljitev obstoja zlorabe pravice je torej treba zadostiti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, ne pa zgolj dokaznemu standardu »verjetnosti«, in ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno zaradi upravnega bremena, ki bi bil posledica obravnave zahteve po ZDIJZ. To v praksi pomeni, da mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja za celotno delo organa. Upoštevati je namreč treba, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki takšne zahteve rešuje. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je utemeljitev zlorabe pravice dostopa po ZDIJZ v konkretnem primeru povsem nekonkretizirana in pavšalna.

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru odvzem pravice iz 39. člena Ustave ne bi bil v skladu z načelom sorazmernosti.^[1] Skladno s prakso Ustavnega sodišča je mogoče ugotoviti, da to dopušča omejitev ustavnih pravic le izjemoma, če je podan ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javne koristi), vendar po oceni IP takšen ukrep v obravnavanem primeru ni nujen, primeren in ni sorazmeren za dosego ustavno varovanih ciljev, ki naj bi jih zasledoval organ. V obravnavanem primeru namreč ni mogoče ugotoviti, da bi npr. koristi, ki jih prinaša nemoten potek drugih postopkov, ki tečejo pri organu in s katerimi se zagotavlja varstvo pravic strank v teh postopkih, oz. izobraževalnega procesa, ki ga izvaja organ, odtehtale težo posega v pravico prosilke glede dostopa do informacij javnega značaja.

IP je po preučitvi celotne zadeve tako zaključil, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilka v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračila pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnala v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

V postopku po ZDIJZ prav tako ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo, pri čemer pa ne gre za zlorabo dostopa do informacij javnega značaja. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je organ zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj posledično v ugotovitvenem postopku ni presojal posameznih zahtevanih dokumentov z vidika obstoja informacij javnega značaja in možnosti (delnega) dostopa do teh dokumentov. Povedano drugače, s tem, ko je organ zahtevo prosilke za posredovanje dokumentov zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, se ni spustil v vsebinsko obravnavo in se ni konkretno opredelil do posameznih zahtevanih dokumentov.

Ø      O informaciji javnega značaja

V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

V okviru pritožbenega postopka je I      P ugotovil, da organ razpolaga z dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilke z dne 19. 2. 2025, saj jih je priložil odstopu pritožbe oz. jih naknadno posredoval IP, v okviru odgovora na poziv, in sicer gre za sledeče dokumente:

- račun Škofijske Karitas Koper, št. 1 z dne 23. 5. 2024;

- račun družbe … d.o.o., št. RC-24-005855 z dne 28. 5. 2024;

- račun podjetja …. s.p., št. 2024-30 z dne 16. 5. 2024;

- račun Javnega zavoda Triglavski narodni park, št. 2000-3-276 z dne 30. 5. 2024;

- račun podjetja … s.p., št. 6-2024 z dne 16. 5. 2024;

- račun Osnovne šole Bovec, št. 64-3500576 z dne 4. 6. 2024;

- dokument »Šola v naravi 6. razred Trenta« iz katerega je razvidna specifikacija stroškov tabora in spremstva (ena stran).

Ker je IP ugotovil, da navedeni dokumenti ustrezajo zahtevi prosilke in da izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do njih dopusten, oz. ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a člena ZDIJZ.

Ø      Izjema varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena)

ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014).

Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Pri pregledu zahtevanih dokumentov je IP ugotovil, da se na njih nahajajo naslednji podatki:

- Naziv ter naslov gospodarske družbe, pri čemer IP ni našel zakonske podlage, ki bi določala, da gre pri navedbi teh podatkov za varovane osebne podatke oz. za podatke, ki niso prosto dostopni javnosti. IP poudarja, da niso varovani tisti osebni podatki, ki jih kot javne opredeljuje že sam pravni red. Obvezen vpis družbe v sodni register izhaja že iz 43. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09 s spr. in dop.; ZGD-1), ki določa, da se v register vpisujejo podatki o družbi, za katere to določa zakon. Četrti člen Zakona o sodnem registru (Ur. l. RS, št. 54/07-UPB2, s spr. in dop.; ZSReg) tako določa podatke, ki se vpišejo v sodni register. Iz prvega in tretjega odstavka 7. člena ZSReg izhaja, da so vsi v sodni register vpisani podatki javni. Ker jih sme vsakdo pregledovati, so vsi ti podatki javnosti prosto dostopni in na podlagi navedenega ne morejo uživati posebne zaščite po Splošni uredbi o varstvu podatkov oz. določbah ZVOP-2. Sam naziv in sedež podjetja, ki se pojavlja v zahtevanih dokumentih, torej ne predstavlja kategorije t.i. varovanih osebnih podatkov. Navedeno pojasnjuje, da je razkritje naziva ter sedeža podjetja dopustno, saj Splošna uredba o varstvu podatkov oz. ZVOP-2 njihovega razkritja ne prepoveduje (za razkritje namreč obstaja zakonska podlaga).

- Ime in priimek zakonitega zastopnika oz. odgovorne osebe gospodarske družbe: Skladno z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Ur. l. RS, št. 49/06, s spr. in dop.) in ZSReg kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti le imen in priimkov družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. IP je vpogledal v Poslovni register Slovenije in ugotovil, da se na zahtevanih dokumentih nahajajo imena in priimki odgovornih oseb oz. zastopnikov družb, ki so vpisana v omenjeni register in posledično njihovi imeni in priimki sodijo med podatke, ki so prosto dostopni javnosti.

- Ime in priimek zaposlenih pri gospodarski družbi: IP ni našel pravne podlage za razkritje predmetnih podatkov javnosti in posledično gre za t.i. varovane osebne podatke, ki javnosti niso prosto dostopni.

- Ime in priimek zaposlenih v javnem zavodu: IP ugotavlja, da gre v tem primeru za javne uslužbence, katerih imena in priimki se na zahtevanih dokumentih pojavljajo v povezavi z opravljanjem njihovega delovnega razmerja, zato ti ne sodijo med t.i. varovane osebne podatke.

Ø      Delni dostop (7. člen ZDIJZ)

IP je ugotovil, da je v konkretnem primeru mogoče uporabiti t.i. institut delnega dostopa, ki ga ureja 7. člen ZDIJZ. Predmetni dokumenti namreč le delno vsebujejo varovane osebne podatke, ki jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost. Organ jih je zato dolžan prekriti z eno od možnih tehnik anonimizacije, v preostalem delu pa mora prosilki omogočiti seznanitev s zahtevanimi dokumenti, in sicer na način in v obsegu, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Ø     Zaključek

Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP je IP izpodbijano odločbo organa delno odpravil in organu naložil, da mora prosilki zahtevane dokumente posredovati na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih mora organ v posredovanih dokumentih prekriti, pa je IP pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločitev ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Nujnost izvedbe te presoje izhaja iz pretekle prakse IP in Upravnega sodišča (npr. sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013).