prosilec - Osnovna šola Dornberk

POVZETEK:

Organ je zahtevo prosilke v celoti zavrnil, s sklicevanjem na peti odstavek 5. člena ZDIJZ (zloraba pravice). IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilka v obravnavanem primeru ni zlorabila pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP je pritožbi ugodil ter, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločbo prve stopnje odpravil in sam rešil zadevo tako, da je prosilki omogočil dostop do vsebine zahtevanih zapisnikov, pri čemer je organu naložil prekritje osebnih podatkov, ker niso bili predmet zahteve prosilke. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-16/2025/3

Datum: 30. 1. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 6. 1. 2025, zoper odločbo Osnovne šole Dornberk, Gregorčičeva 30a, 5294 Dornberk (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2024/4 z dne 16. 12. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilke z dne 6. 1. 2025 se ugodi in se odločba Osnovne šole Dornberk, št. 090-1/2024/4 z dne 16. 12. 2024, odpravi v 1. točki izreka ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe, v elektronski obliki, na njen elektronski naslov posredovati:

-       zapisnik 17. (korespondenčne) seje Sveta zavoda, dne 12. 2. 2024, pri čemer prekrije imena in priimke, njihove funkcije ter podpise v celotnem zapisniku;

-       zapisnik 18. seje Sveta zavoda, dne 28. 2.2024, pri čemer prekrije imena in priimke, njihove funkcije ter podpise v celotnem zapisniku ter celotno točko ad10 - osebna mnenja;

-       zapisnik 19. (korespondenčne) seje Sveta zavoda, dne 29. 2. 2024, pri čemer prekrije imena in priimke, njihove funkcije ter podpise v celotnem zapisniku;

-       zapisnik 20. (korespondenčne) seje Sveta zavoda, dne 3. 5. 2024, pri čemer prekrije imena in priimke, njihove funkcije ter podpise v celotnem zapisniku;

-       zapisnik 21. seje Sveta zavoda, dne 29. 5. 2024, pri čemer prekrije imena in priimke, njihove funkcije ter podpise v celotnem zapisniku, celotni tretji in četrti stavek točke 5 pod Ad6: Razno, za besedo »ob tem je poudaril…do…nezaključene«;

-       zapisnik 22. (korespondenčne) seje Sveta zavoda, dne 29. 8. 2024, pri čemer prekrije imena in priimke, njihove funkcije in podpise v celotnem zapisniku;

-       zapisnik 23. seje Sveta zavoda, dne 30. 9. 2024, pri čemer prekrije imena in priimke, njihove funkcije in podpise v celotnem zapisniku;

-       zapisnik 24. (korespondenčne) seje Sveta zavoda, dne 17. 10. 2024, pri čemer prekrije imena in priimke, njihove funkcije  ter podpise v celotnem zapisniku;

-       zapisnik izrednega sestanka sveta staršev OŠ Dornberk, dne 13. 2. 2024, pri čemer prekrije imena in priimke, njihove funkcije ter podpise v celotnem zapisniku, celotno besedilo, od trinajstega do osemnajstega stavka v tretjem odstavku pod Ad2. Nasilje v šoli, od besede »Poudarila je tudi…do…CSD, policija«, celotno besedilo od četrtega do šestega stavka v devetem odstavku, pod Ad2. Nasilje v šoli, od besede »skupaj za otroke…do…gradi že leta«;

-       zapisnik 3. seje Sveta staršev, dne 16. 5. 2024, pri čemer prekrije imena in priimke, njihove funkcije ter podpise v celotnem zapisniku, celotno besedilo drugega stavka šestega odstavka Ad6 za besedo »Predstavila je tudi…do…Na razpis« ter celotno besedilo sedmega odstavka Ad6 za besedo »za podan predlog….do…Na vprašanje o Erasmus«;

-       zapisnik 1. redne seje sveta staršev OŠ Dornberk, dne 30. 9. 2024, pri čemer prekrije imena in priimke, njihove funkcije ter podpise v celotnem zapisniku.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1)  Prosilka  je dne 18. 11. 2024 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje zapisnikov vseh sej sveta zavoda in vseh sej sveta staršev, za leto 2024, do novembra 2024.

(2)  Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 090-1/2024/4 z dne 16. 12. 2024, s katero je zahtevo v celoti zavrnil, na podlagi 5. odstavka 5. člena ZDIJZ (zloraba pravice). V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ pojasnil, da je prosilka v obdobju 14. 7. 2024 do 28. 11. 2024 naslovila na organ 13 zahtev, v času od 8. 11. 2024 do 28.11. 2024 pa 7 zahtev, kar predstavlja za organ izjemno veliko število zahtev glede na velikost in kadrovske zmogljivosti organa. To nesorazmerno obremenjuje delovanje organa, še posebej ob upoštevanju dejstva, da organ razpolaga z omejenimi kadrovskimi viri. Pri obravnavi teh zahtev ni zagotovljena namensko dodeljena oseba za delo po ZDIJZ, zato vsakokratna obravnava zahteve ovira izvajanje drugih zakonskih nalog organa. Organ je pojasnil, da bi priprava dokumentov nedvomno pomenila zastoj pri rednem delu šole, ker bi se s temi dokumenti morala ukvarjati oseba, ki ima že s svojim rednim delom zapolnjene obveznosti. Pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se čim bolj omogoči izvrševanje demokratične in nadzorne funkcije te pravice. Pomembno pa je, da se slednje ne more zagotoviti na način, ki čezmerno ovira celotno delo organizacije, jo žali in posega v pravice posameznikov. Nesorazmerno število zahtev kaže na to, da prosilka, ob dejstvu, da je z organom v sodnem sporu, pravico uveljavlja z namenom, ki presega običajno zasledovanje cilja dostopa do informacij javnega značaja in s tem namerno obremenjuje organ. Po mnenju organa prosilka s svojimi postopki ne prispeva k reševanju morebitnih odprtih vprašanj ali težav, temveč s ponavljajočimi zahtevami in drugimi oblikami obremenjevanja povzroča nepotrebno administrativno in kadrovsko obremenitev organa. Na ta način organ ne more učinkovito izvajati svojih nalog, kar ima lahko negativne posledice tudi za druge posameznike in otroke, ki so v šolskem procesu, saj ti potrebujejo pravočasno in kakovostno obravnavo. Organ je še navedel, da  je v zapisnikih sveta zavoda in sveta šole vsebovanih tudi veliko podatkov, za katere obstaja izjema po 6. členu ZDIJZ, kar pomeni, da teh podatkov prosilki ne bi mogel razkriti. Organu bi to namreč vzelo nesorazmerno veliko časa, da bi jih pregledal in omogočil zgolj delni dostop.

(3)  Dne 6. 1. 2024 je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo organa št. 090-1/2024/4 z dne 16. 12. 2024, (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedla, da na organ ni naslovila 13 zahtev, temveč 7, s katerimi je zahtevala skupaj 13 različnih dokumentov. Prosilka je navedla, da je v vsaki zahtevi navedla, da je osebni podatki ne zanimajo in se lahko v celoti brišejo, prav tako je pripravljena kriti morebitne nastale stroške. Prosilka je še navedla, da imajo skoraj vse šole na svojih spletnih straneh objavljene zapisnike sej Sveta Zavoda in Sveta Staršev kot informacijo javnega značaja.

(4)  Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 21. 1. 2025, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je dne 27. 1. 2025 posredoval IP še dodatne utemeljitve in okoliščine glede zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja.

Pritožba je utemeljena.

(5)            IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6)            IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

(7)            IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilke skliceval in zatrjeval, da je prosilka v obravnavanem primeru zlorabila pravico dostopa do informacij javnega značaja, se IP najprej opredelil do tega instituta in pojasnjuje, da v obravnavanem primeru okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ, niso podane.

O zlorabi pravice

(8)            Na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacije javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

(9)            V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

(10)          IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017 (objavljene na spletni strani IP), zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

(11)          Iz sodbe Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017 ter sodbe št. I U 490/2020-28 z dne 15. 9. 2021 izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP.

(12)          Iz sklepa Ustavnega sodišča, št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009, izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice.

(13)          Z vpogledom v vsebino obravnavane zahteve, IP ugotavlja, da organu ni uspelo izkazati šikanoznega značaja vloge. Šikanozni značaj bi bil podan, če bi bilo očitno, da je zahteva podana z namenom onemogočanja normalnega delovanja ali če bi bile v njej izražene številne negativne vrednostne sodbe in žalitve, provokacije in s tem navidezno uveljavljanje pravic. Obravnavana zahteva (in tudi pritožba) nimata takšne vsebine, je vrednostno nevtralna, korektna in ni žaljiva.

(14)          Po oceni IP tudi ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh, in bi ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa. IP ugotavlja, da je objektivno težko reči, da bi izpolnitev predmetne zahteve ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa, organ pa se do tega tudi ni konkretno opredelil. Kot že navedeno, mora utemeljitev obstoja zlorabe pravice vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja, kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, pa je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej, zato mora biti utemeljitev organa na tej pravni podlagi zelo konkretna. Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru ni izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava predmetne zahteve prosilke prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank oziroma učencev pri svojem rednem delu. Iz izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, kako bi obravnavana zahteva prosilke, z vidika obsega in upoštevaje druge naloge organa, konkretno vplivala na delo organa, koliko dela organu bi povzročile in kako bi to delo vplivalo na ostale delovne naloge pri organu zaposlenih javnih uslužbencev. Zgolj velik obseg zahtevanih dokumentov in s tem povezano dodatno delo za organ, samo po sebi še ne pomeni zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Iz upravno sodne prakse izhaja, da razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja ne more biti enormno število dokumentov, ki bi jih bilo potrebno prosilcu izročiti, oziroma mu omogočiti vpogled, kar bi lahko pripeljalo do resne motnje v poslovanju organa. Tudi iz novejše upravno sodne prakse izhaja, da večje število zahtevanih dokumentov, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo na zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev zahtevanega dostopa. Ob tem IP še pojasnjuje, da lahko organ za obsežnejše zahteve podaljša rok za odločanje celo do 30 delovnih dni.

(15)          Za utemeljitev obstoja zlorabe pravice je torej treba zadostiti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, ne pa zgolj dokaznemu standardu »verjetnosti«, in ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno zaradi upravnega bremena, ki bi bil posledica obravnave zahteve po ZDIJZ. To v praksi pomeni, da mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja za celotno delo organa. Upoštevati je namreč treba, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki takšne zahteve rešuje. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je utemeljitev zlorabe pravice dostopa po ZDIJZ v konkretnem primeru povsem nekonkretizirana in pavšalna.

(16)          Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru odvzem pravice iz 39. člena Ustave ne bi bil v skladu z načelom sorazmernosti.^[1] Skladno s prakso Ustavnega sodišča je mogoče ugotoviti, da to dopušča omejitev ustavnih pravic le izjemoma, če je podan ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javne koristi), vendar po oceni IP takšen ukrep v obravnavanem primeru ni nujen, primeren in ni sorazmeren za dosego ustavno varovanih ciljev, ki naj bi jih zasledoval organ. V obravnavanem primeru namreč ni mogoče ugotoviti, da bi npr. koristi, ki jih prinaša nemoten potek drugih postopkov, ki tečejo pri organu in s katerimi se zagotavlja varstvo pravic strank v teh postopkih, oziroma izobraževalnega procesa, ki ga izvaja organ, odtehtale težo posega v pravico prosilke glede dostopa do informacij javnega značaja.

(17)          IP je po preučitvi celotne zadeve tako zaključil, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilka v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračila pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnala v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

(18)          V postopku po ZDIJZ prav tako ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo, pri čemer pa ne gre za zlorabo dostopa do informacij javnega značaja. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

(19)          Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je organ zaradi napačne uporabe materialnega prava, nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj posledično v ugotovitvenem postopku ni presojal zahtevanih dokumentov z vidika obstoja informacij javnega značaja in možnosti (delnega) dostopa do teh dokumentov. Povedano drugače, s tem, ko je organ zahtevo prosilke za posredovanje dokumentov zavrnil zaradi zlorabe pravice, se ni spustil v vsebinsko obravnavo in se ni konkretno opredelil do zahtevanih dokumentov.

Presoja zahtevanih informacij javnega značaja

(20)          IP ugotavlja, da je prosilka z zahtevo z dne 18. 11. 2024 zahtevala zapisnike vseh sej Sveta zavoda in vseh sej Sveta staršev, za leto 2024 do novembra 2024, katere je organ, ob odstopu pritožbe, posredoval IP.  

(21)          Po pregledu zapisnikov sej Sveta zavoda in sej Sveta staršev, IP ugotavlja, da zahtevi prosilke ustrezajo:

- zapisnik 17. (korespondenčne) seje Sveta zavoda, dne 12. 2. 2024;

- zapisnik 18. seje Sveta zavoda, dne 28. 2.2024;

- zapisnik 19. (korespondenčne) seje Sveta zavoda, dne 29. 2. 2024;

- zapisnik 20. (korespondenčne) seje Sveta zavoda, dne 3. 5. 2024;

- zapisnik 21. seje Sveta zavoda, dne 29. 5. 2024;

- zapisnik 22. (korespondenčne) seje Sveta zavoda, dne 29. 8. 2024;

- zapisnik 23. seje Sveta zavoda, dne 30. 9. 2024;

- zapisnik 24. (korespondenčne) seje Sveta zavoda, dne 17. 10. 2024;

- zapisnik izrednega sestanka sveta staršev OŠ Dornberk, dne 13. 2. 2024;

- zapisnik 3. seje Sveta staršev, dne 16. 5. 2024;

- zapisnik 1. redne seje sveta staršev OŠ Dornberk, dne 30. 9. 2024.

(22)          Ker je IP ugotovil, da navedeni dokumenti ustrezajo zahtevi prosilke in da izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do njih dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a člena ZDIJZ.

(23)          Z vpogledom v navedene zapisnike, IP ugotavlja, da ti vsebujejo osebne podatke. V zahtevi sicer prosilka ni navedla, da zahteva informacije brez osebnih podatkov, navedla pa je to v pritožbi. Prosilka je v pritožbi navedla, da je v vsakem zahtevku poudarila, da je osebni podatki ne zanimajo. ZUP v 134. členu določa, da stranka lahko delno ali v celoti umakne svojo zahtevo vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe. IP ugotavlja, da je prosilka, s tem ko je navedla, da je osebni podatki ne zanimajo, umaknila zahtevo v delu, ki se nanaša na osebne podatke. Predmet presoje tega postopka tako niso osebni podatki (tako varovani, kot tudi nevarovani), temveč zgolj anonimizirana vsebina dokumentov. Ker prosilka osebnih podatkov izrecno ni zahtevala, se je IP v tem pritožbenem postopku ukvarjal z vprašanjem, ali ji organ, kot prosto dostopne informacije javnega značaja, zahtevane dokumente lahko posreduje v anonimizirani obliki, na način delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ. Po vpogledu v obravnavane zapisnike, je IP ugotovil, da vsebujejo osebne podatke, kot so imena in priimki (ne)udeležencev, njihove funkcije in osebna mnenja oz. stališča udeležencev, ki prav tako predstavljajo osebne podatke. IP je že v  svojih predhodnih odločbah zavzel stališče, da kadar oseba, četudi gre za javnega uslužbenca oz. funkcionarja, navaja svoja osebna stališča glede določene problematike, govori o svojem doživljanju dogodkov in subjektivnem dojemanju teh, gre za njene vrednostne sodbe, ki izhajajo izključno iz osebnega mnenja, ki ga je oblikoval avtor določenega stališča. Tovrstna mnenja in stališča zato predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov. [2]

(24)          Po pregledu celotne vsebine dokumentov je IP ugotovil, da se osebni podatki (tako varovani kot nevarovani) s prekritjem lahko izločijo in se prosilki omogoči dostop le do anonimiziranih dokumentov. Po uradni dolžnosti je IP še preveril, ali navedeni dokumenti vsebujejo še kakšne druge informacije, ki bi bile lahko izjema od dostopa in ugotovil, da takšnih informacij dokumenti ne vsebujejo. Z izrekom te odločbe je tako IP odločil o dostopu vsebine zapisnikov, pri čemer je organu naložil prekritje osebnih podatkov, ker niso bili predmet zahteve prosilke. IP je tako odločil o delnem dostopu do zahtevanih zapisnikov, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

(25)          Po pregledu spisovne dokumentacije ter pravnih podlag IP zaključuje, da je pritožba prosilke utemeljena, zato je odločil, kot to izhaja iz izreka te odločbe.

(26)          Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

(27)          Ta odločitev je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločitev ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Nujnost izvedbe te presoje izhaja iz pretekle prakse IP in Upravnega sodišča (npr. sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013).

[2] Glej npr. odločbo št. 090-55/2018/3 z dne 17. 4. 2018 ali odločbo 090-382/2024-4 z dne 6. 11. 2024