prosilec - Osnovna šola Dornberk
+ -Številka: 090-485/2024
Kategorije: Ali gre za zlorabo pravice
POVZETEK:
Prosilka je zahtevala specifikacijo računa odvetniške družbe, pri čemer je navedla znesek, datum in za katero odvetniško družbo gre. Organ je njeno zahtevo zavrnil zaradi zlorabe pravice. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o zlorabi pravice. Glede obstoja dokumenta, ki ustreza zahtevi prosilke, je IP ugotovil, da organ razpolaga z računom odvetniške družbe v istem znesku in istega datuma, zato je o odločil o njem. Ker je v pritožbi prosilka navedla, da ne zahteva osebnih podatkov, je IP ob ugotovitvi, da dokument ne vsebuje drugih izjem, v celoti ugodil pritožbi in organu naložil, da prosilki omogoči dostop do računa.
ODLOČBA:
Številka: 090-485/2024/3
Datum: 24. 1. 2025
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilka) z dne 16. 12. 2024, zoper odločbo Osnovne šole Dornberk, Gregorčičeva ulica 30a, 5294 Dornberk (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2024/1 z dne 10. 12. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 16. 12. 2024 se ugodi in se odločba Osnovne šole Dornberk, št. 090-1/2024/1 z dne 10. 12. 2024, odpravi v 1. točki izreka ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe posredovati Račun št.: 2024-244, datum in kraj izdaje 11. 10. 2024 v elektronski obliki, na njen elektronski naslov, pri čemer mora prekriti:
- Elektronski naslov odvetniške pisarne, ki se nahaja v glavi računa,
- Osebna imena posameznikov v rubriki »Referenčni dokumenti«.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
(1) Prosilka je dne 8. 11. 2024 vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahtevala specifikacijo plačanega računa Odvetniški pisarni ………………., in sicer račun številka 48, plačan 07.11.2024, v znesku 3484,32 EUR, v elektronskem zapisu, na svoj elektronski naslov.
(2) O zahtevi prosilke je organ izdal odločbo št. 090-1/2024/1 z dne 10. 12. 2024, s katero je zahtevo prosilke zavrnil. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je organ ugotovil, da je prosilka v obdobju od 14. 7. 2024 do 28. 11. 2024 nanj naslovila 13 zahtev na podlagi ZDIJZ, pri čemer je bilo v času od 8. 11. 2024 do 28. 11. 2024 kar 7 zahtev. Organ navaja, da je treba pravico dostopa do informacij javnega značaja izvrševati na način, ki ne pomeni zlorabe oziroma nesorazmernega posega v delovanje organa ali neupravičenih stroškov za javna sredstva. Pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja je organ ugotovil, da je prosilka v preteklem obdobju vložila izjemno veliko število zahtev glede na velikost in kadrovsko zmogljivost organa, ki presegajo običajno raven aktivnosti posameznega prosilca, to nesorazmerno obremenjuje delovanje organa, še posebej ob upoštevanju dejstva, da organ razpolaga z omejenimi kadrovskimi viri. Pri obravnavi teh zahtev ni zagotovljena namensko dodeljena oseba za delo po ZDIJZ, zato vsakokratna obravnava zahteve bistveno ovira izvajanje drugih nalog organa. Organ je presodil, da je v konkretnem primeru pravica prosilke, ki ji sicer gre po zakonu, glede na obseg zahteve, prišla v konflikt z dolžnostjo šole kot organa, zaposlenih in ostalih povezanih z organom. Dokument, ki ga prosilka zahteva, in sicer specifikacijo plačanega računa Odvetniški pisarni …………., in sicer račun številka 48, plačan 07.11.2024, v znesku 3484,32 EUR, bi bilo potrebno skladno s 6. členom ZDIJZ natančno vsebinsko pregledati in ugotoviti, ali obstajajo izjeme za dostop do posameznega dokumenta oziroma ali je mogoč delni dostop po določbi 7. člena ZDIJZ. Priprava dokumentov bi nedvomno pomenila zastoj rednega dela šole, ker bi se s temi dokumenti morala ukvarjati oseba, ki ima že s svojim rednim delom zapolnjene obveznosti. V konkretni zadevi je treba izpostaviti tudi sistemski vidik obravnavane zahteve, saj šole nimajo tehničnih zmožnosti, da bi bili zagotovljeni javni dostopi do vseh dokumentov, ki jih šole izdajajo ali pridobijo tekom postopkov. Pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se čim bolj omogoči izvrševanje demokratične in nadzorne funkcije te pravice. Pomembno je, da se slednja ne more zagotoviti na način, ki čezmerno ovira celotno delo organizacije, jo žali in posega v pravice posameznikov. Načelo prepovedi zlorabe pravice izhaja iz temeljnega pravnega načela, da je vsako pravico treba izvrševati v skladu z njenim namenom in na način, ki ne povzroča škode ali neupravičenih obremenitev. Nesorazmerno število zahtev kaže na to, da prosilka, ob dejstvu, da je z organom v sodnem sporu, pravico uveljavlja z namenom, ki presega običajno zasledovanje cilja dostopa do informacij javnega značaja. Organ ocenjuje, da želi prosilka namerno obremenjevati organ. Njena dejanja kažejo na očitno namero obremenjevanja organa, s katerim je v sodnem sporu. Prosilka je namreč vložila zahtevo, za katero je mogoče upravičeno sklepati, da nima zakonitega interesa, temveč zgolj poskuša onemogočati ali otežiti redno delovanje organa. Takšna dejanja so nesorazmerna in onemogočajo organu, da bi se učinkovito ukvarjal s svojimi zakonsko določenimi nalogami in storitvami. Dodatno organ ocenjuje, da prosilka s svojimi postopki ne prispeva k reševanju morebitnih odprtih vprašanja ali težav, temveč s ponavljajočimi zahtevami in drugimi oblikami obremenjevanja povzroča nepotrebno administrativno delo organa. Na ta način organ ne more učinkovito izvajati svojih nalog, kar ima lahko negativne posledic tudi za druge posameznike in otroke, ki so v šolskem procesu, saj ti potrebujejo pravočasno in kakovostno obravnavo. Organ iz tega razloga ocenjuje, da se ravnanja prosilke obravnavajo kot zloraba pravice, saj očitno niso utemeljena na zakonitih interesih, temveč na želji po oteževanju dela organa. Gre za poskus instrumentalizacije pravnih mehanizmov za škodovanje organu, kar pa ni sprejemljivo in v nasprotju z načeli pravne države. Organ prav tako ocenjuje, da je omejitev pravice dostopa do informacij javnega značaja v konkretnem primeru v skladu z načelom sorazmernosti. Koristi, ki jih prinaša nemoten potek rednega dela, ki teče v organizaciji, odtehtajo težo posega v pravico prosilke, da dostopa do informacij javnega značaja v takšnem obsegu. Podredno organ še poudarja, da poleg tega, da gre za zlorabo pravice, ugotavlja tudi, da bi bilo treba dostop do zahtevanih dokumentov zavrniti zaradi varstva osebnih podatkov, ki se nahajajo v dokumentih. Na podlagi vsega navedenega je organ sklenil, da se zahteva zavrne.
(3) Dne 16. 12. 2024 je prosilka zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo. Navaja, da je organ javni zavod in da ima vsakdo pravico, da pride do informacij javnega značaja, ki mu po zakonu pripadajo. V obdobju 14. 7. 2024 do 28. 11. 2024 je vložila 7 zahtev in ne 13. Zaprosila je za različne dokumente, in sicer račune, pogodbe, zapisnike sej sveta zavoda ter sveta staršev in izrednih inšpekcijskih nadzorov, plačilnih list, skupaj 13 dokumentov. Za osebne podatke je v vsakem primeru poudarila, da je ne zanimajo in se lahko v celoti izbrišejo ter tudi morebitne stroške je pripravljena kriti. Nerazumno je zavračanje dostopa do računa z obrazložitvijo glede velikosti organa in kadrovskih zmogljivosti ter stroškov, ali da bi celo nastal zastoj pri rednem delu organa. Ne strinja se, da bi bile ovirane pravice drugih zaradi obravnave njene zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Prosilki je organ nezakonito v mesecu marcu, po 40 letih dela v zavodu, izročil izredno odpoved delovnega razmerja. V sodnem sporu pa je bila zaradi vodstva zavoda in ne zaradi sebe. Delovno sodišče je v sodbi opr. št. Pd ……… odločilo, da je bila odpoved delovnega razmerja podana nezakonito, sodba pa je postala pravnomočna……... Glede na smešne in neutemeljene navedbe zavoda v izpodbijani odločbi, za kar bo organ po oceni prosilke ponovno plačal stroške za pripravo dopisa, zahteva, da se ji račun št. 48, plačan dne 7. 11. 2024 Odvetniški pisarni ……., posreduje, kot je navedla v zahtevku. Osebni podatki, ki naj bi na tem računu bili, so lahko zbrisani, ker je ne zanimajo. Obenem tudi naproša, da ostale dokumente, ki jih še čaka in bi morali biti javno dostopni na spletni strani organa, kot jih imajo vse šole (zapisniki sej sveta zavoda in staršev) zaradi stroškov, ki nastajajo organu, pošlje brez oviranja in izdajanja zavrnilnih odločb. Enako velja za zapisnike inšpekcijskih nadzorov in ostalih dokumentov, ki so bili poslani v zahtevku mesece novembra.
(4) Po prejemu pritožbe je organ preizkusil procesne predpostavke in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je dne 24. 12. 2024 odstopil IP v reševanje. IP je dne 23. 1. 2025 pri organu opravil telefonsko poizvedbo in o tem napravil uradni zaznamek št. 090-485/2024/2.
Pritožba je utemeljena.
(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(6) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.
(7) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilke skliceval in zatrjeval, da je prosilka v obravnavanem primeru zlorabila pravico dostopa do informacij javnega značaja, se IP najprej opredelil do tega instituta in pojasnjuje, da v obravnavanem primeru okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ, niso podane.
1. O zlorabi pravice
(8) Na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacije javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.
(9) V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.
(10) IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017 (objavljene na spletni strani IP), zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.
(11) Iz sodbe Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017 ter sodbe št. I U 490/2020-28 z dne 15. 9. 2021 izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP.
(12) Iz sklepa Ustavnega sodišča, št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009, izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice.
(13) Z vpogledom v vsebino obravnavane zahteve, IP ugotavlja, da organu ni uspelo izkazati šikanoznega značaja vloge. Šikanozni značaj bi bil podan, če bi bilo očitno, da je zahteva podana z namenom onemogočanja normalnega delovanja ali če bi bile v njej izražene številne negativne vrednostne sodbe in žalitve, provokacije in s tem navidezno uveljavljanje pravic. Obravnavana zahteva (in tudi pritožba) nimata takšne vsebine, je vrednostno nevtralna, korektna in ni žaljiva.
(14) Po oceni IP tudi ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh, in bi ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa. IP ugotavlja, da je objektivno težko reči, da bi izpolnitev predmetne zahteve ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa, organ pa se do tega tudi ni konkretno opredelil. Kot že navedeno, mora utemeljitev obstoja zlorabe pravice vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja, kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, pa je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej, zato mora biti utemeljitev organa na tej pravni podlagi zelo konkretna. Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru ni izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava predmetne zahteve prosilke prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank oziroma učencev pri svojem rednem delu. Iz izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, kako bi obravnavana zahteva prosilke, z vidika obsega in upoštevaje druge naloge organa, konkretno vplivala na delo organa, koliko dela organu bi povzročile in kako bi to delo vplivalo na ostale delovne naloge pri organu zaposlenih javnih uslužbencev. Zgolj velik obseg zahtevanih dokumentov in s tem povezano dodatno delo za organ, samo po sebi še ne pomeni zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Iz upravno sodne prakse izhaja, da razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja ne more biti enormno število dokumentov, ki bi jih bilo potrebno prosilcu izročiti, oziroma mu omogočiti vpogled, kar bi lahko pripeljalo do resne motnje v poslovanju organa. Tudi iz novejše upravno sodne prakse izhaja, da večje število zahtevanih dokumentov, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo na zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev zahtevanega dostopa. Ob tem IP še pojasnjuje, da lahko organ za obsežnejše zahteve podaljša rok za odločanje celo do 30 delovnih dni.
(15) Za utemeljitev obstoja zlorabe pravice je torej treba zadostiti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, ne pa zgolj dokaznemu standardu »verjetnosti«, in ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno zaradi upravnega bremena, ki bi bil posledica obravnave zahteve po ZDIJZ. To v praksi pomeni, da mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja za celotno delo organa. Upoštevati je namreč treba, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki takšne zahteve rešuje. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je utemeljitev zlorabe pravice dostopa po ZDIJZ v konkretnem primeru povsem nekonkretizirana in pavšalna.
(16) Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru odvzem pravice iz 39. člena Ustave ne bi bil v skladu z načelom sorazmernosti.[1] Skladno s prakso Ustavnega sodišča je mogoče ugotoviti, da to dopušča omejitev ustavnih pravic le izjemoma, če je podan ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javne koristi), vendar po oceni IP takšen ukrep v obravnavanem primeru ni nujen, primeren in ni sorazmeren za dosego ustavno varovanih ciljev, ki naj bi jih zasledoval organ. V obravnavanem primeru namreč ni mogoče ugotoviti, da bi npr. koristi, ki jih prinaša nemoten potek drugih postopkov, ki tečejo pri organu in s katerimi se zagotavlja varstvo pravic strank v teh postopkih, oziroma izobraževalnega procesa, ki ga izvaja organ, odtehtale težo posega v pravico prosilke glede dostopa do informacij javnega značaja.
(17) IP je po preučitvi celotne zadeve tako zaključil, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilka v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračila pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnala v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja.
(18) V postopku po ZDIJZ prav tako ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo, pri čemer pa ne gre za zlorabo dostopa do informacij javnega značaja. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.
(19) Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je organ zaradi napačne uporabe materialnega prava, nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj posledično v ugotovitvenem postopku ni presojal zahtevanih dokumentov z vidika obstoja informacij javnega značaja in možnosti (delnega) dostopa do teh dokumentov. Povedano drugače, s tem, ko je organ zahtevo prosilke za posredovanje dokumentov zavrnil zaradi zlorabe pravice, se ni spustil v vsebinsko obravnavo in se ni konkretno opredelil do zahtevanih dokumentov.
Presoja zahtevanih informacij javnega značaja
(20) Ker je prosilka zahtevala specifikacijo plačanega računa Odvetniški pisarni ………, in sicer račun številka 48, plačan 07.11.2024, v znesku 3484,32 EUR, ob odstopu pritožbe pa je organ IP posredoval račun št.: 2024-244, Odvetniške pisarne ….., v istem znesku, brez specifikacije, je moral IP opredeliti, kaj je dokument, ki ustreza zahtevi prosilke. Ker je prosilka v obravnavani zadevi zahtevala račun št. 48, je IP pri organu opravil telefonsko poizvedbo. Zaposlena v računovodstvu organa je pojasnila, da čeprav račun nima te številke, je bil posredovan račun iste odvetniške pisarne v točno enakem znesku 3.484,32 EUR, zato organ meni, da je to zahtevan dokument. Ob tem je dodala, da od Odvetniške pisarne …. za isto obdobje in takšen znesek obstaja le račun, ki so ga poslali, in sicer račun št.: 2024-244, datum in kraj izdaje 11. 10. 2024. V zvezi s poizvedbo IP, da je prosilka zahtevala specifikacijo računa, je zaposlena v računovodstvu organa preverila in ugotovila, z vpogledom v dokumentarno gradivo organa, da organ ne razpolaga s specifikacijo. Katere storitve so bile opravljene, je razvidno iz računa, k njemu pa ni priloženih posebnih specifikacij. IP tako zaključuje, da zahtevi prosilke za »specifikacijo plačanega računa Odvetniški pisarni ……, in sicer račun številka 48, plačan 07.11.2024 v znesku 3484,32 EUR«, ustreza račun št.: 2024-244, Odvetniške pisarne ….., datum in kraj izdaje 11. 10. 2024, v znesku 3.484,32 EUR. Ob tem je IP štel, da je prosilka zahtevala račun. Ob tem je upošteval okoliščine, da so odvetniške storitve specificirane že v računu in da posebna specifikacija računa ne obstaja ter da je v pritožbi prosilka sama navedla, da vztraja pri dostopu do računa.
(21) Z vpogledom v račun št.: 2024-244, datum in kraj izdaje 11. 10. 2024, IP ugotavlja, da ta vsebuje varovane osebne podatke. V njem se nahajajo osebna imena strank sodnih postopkov in elektronski naslov odvetniške pisarne, ki ni javno objavljen. V zahtevi sicer prosilka ni navedla, da zahteva informacije brez osebnih podatkov, navedla pa je to v pritožbi. Navaja, da je v vsakem zahtevku poudarila, da je osebni podatki ne zanimajo. ZUP v 134. členu določa, da stranka lahko delno ali v celoti umakne svojo zahtevo vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe. IP ugotavlja, da je prosilka, s tem ko je navedla, da je osebni podatki ne zanimajo, umaknila zahtevo v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke. Z izrekom te odločbe je tako IP odločil o dostopu do računa, pri čemer je organu naložil prekritje osebnih podatkov, ker niso bili predmet zahteve prosilke. Po uradni dolžnosti je IP preveril, ali račun vsebuje kakšne druge informacije, ki bile lahko izjema od dostopa in ugotovil, da takšnih informacij račun ne vsebuje. IP je tako odločil o delnem dostopu do računa, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja..
(22) Glede na to, da je IP v obravnavanem primeru odločil, da informacije javnega značaja predstavljajo podatki, ki so po zakonu javni, v postopek ni pritegnil Odvetniške pisarne. Pri tem se IP sklicuje na a26.a člen ZDIJZ, na podlagi katerega je stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, kot je to v obravnavanem primeru. Z navedeno določbo je zakonodajalec institut stranske udeležbe (in s tem povezane stroške postopka) v ZDIJZ-F uredil specialno glede na splošno ureditev v zakonodaji, ki ureja upravni postopek (ZUP) in omogočil, da v primerih, kjer je podlaga za razkritje informacij v zakonu jasna in kakršnokoli drugačno zatrjevanje tretjih oseb ne more vplivati oz. spremeniti odločitve organa, ni obveze klicati v postopek oseb, na katere se podatki nanašajo. V teh primerih je namreč test tehtanja, v skladu z načelom sorazmernosti, med pravico do varovanja informacij (npr. osebnih podatkov,..) in pravico do prostega dostopa, izvedel že zakonodajalec in z jasno zakonsko določbo, da gre za javne podatke, dejansko izključil možnost tretjih oseb, da bi uveljavljale svoj osebni (dejanski) interes. Povedano drugače, s prvim odstavkom a26.a člena ZDIJZ je torej zakonodajalec zajezil klicanje tretjih oseb v postopek, kadar ti s svojo udeležbo ne morejo spremeniti oziroma vplivati na odločitev zavezanega organa, ki je dolžan odločati v skladu z zakonom, ki mu nalaga javnost podatkov. Če je torej podatek javen, ker tako določa zakon, kot je to v obravnavanem primeru, se izhaja iz domneve, da so tretje osebe s tem seznanjene.
(23) Po pregledu spisovne dokumentacije ter pravnih podlag IP zaključuje, da je pritožba prosilke utemeljena, zato je odločil, kot to izhaja iz izreka te odločbe.
(24) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).
(25) Ta odločitev je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločitev ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Manja Resman, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke
[1] Nujnost izvedbe te presoje izhaja iz pretekle prakse IP in Upravnega sodišča (npr. sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013).