prosilec - Osnova šola Dornberk

Številka: 090-44/2026/10

Datum:  8. 5. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 21. 1. 2026, zoper odločbo Osnovne šole Dornberk, Gregorčičeva ulica 30 a, 5294 Dornberk (v nadaljevanju organ) št. 090-1/2026/2 z dne 20. 1. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilke z dne 21. 1. 2026 se ugodi in se odločba Osnovne šole Dornberk št. 090-1/2026/2 z dne 20. 1. 2026 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)           Prosilka je 18. 12. 2025 v elektronski obliki zahtevala podatke, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev organa, in sicer:

- mesečni obračuni dela študentov in dijakov, za celotno leto 2023, 2024 in leto 2025 do dneva vložitve zahteve (ime in priimek študenta ali dijaka, število opravljenih ur v posameznem mesecu in znesek izplačila za posamezni mesec), pri čemer osebni podatki (EMŠO, naslov ali kontakt) niso predmet zahteve.

- napotnice oz. napotitve študentov in dijakov, ki so v obdobju 2023-2025 pri organu opravljali delo in so bili na tej podlagi tudi izplačani, želi kopije ali izpiske napotnic, iz katerih je razvidna vrsta dela, za katerega je bil študent/dijak napotek, naziv študentskega servisa, ki je izdal napotnico in opis ali naziv delovnega mesta (npr. administrativna pomoč, OPB, pomočnik učitelja ipd.)

(2)           Organ je zahtevo prosilke zavrnil z odločbo št. 090-1/2026/2 z dne 20. 1. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), saj zahtevani podatki v pretežnem delu predstavljajo osebne podatke posameznikov, ki so pri organu opravljali delo na podlagi napotnic študentskih servisov, in sicer identiteta posameznika, obseg njegovega dela, vrsta dela in prejeta izplačila. Študentje ali dijaki niso javni uslužbenci, niti ne zasedajo funkcij ali delovnih mest v povezavi z izvrševanjem javnih pooblastil. Prav tako ne gre za porabo sredstev na podlagi zaposlitvenih razmerij, temveč za občasno delo fizičnih oseb prek posrednikov, zato zahtevani podatki ne sodijo med podatke o porabi javnih sredstev, ki bi bili absolutno javni.

(3)            Prosilka je zoper izpodbijano odločbo dne 21. 1. 2026 vložila pritožbo in navedla, da zahtevani podatki nedvomno predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev javnega zavoda, gre za podatke, ki so absolutno javni in bi jih organ moral prosilki posredovati. Zaradi ponavljajočih se kršitev organa, v povezavi z njenimi zahtevami, predlaga tudi uvedbo prekrškovnega postopka zoper odgovorne osebe, zaradi kršitev ZDIJZ.

(4)           Organ je 5. 2. 2026 pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s strani upravičene osebe, hkrati je IP odstopil tudi celotno dokumentacijo, glede katere je prosilka vložila zahtevo.

Pritožba je utemeljena.

(5)           IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6)           V zadevi je sporno ali je glede zahtevanih podatkov podana izjema varstva osebnih podatkov oz. ali je ta izjema presežena z izjemo porabe javnih sredstev.

(7)           IP najprej ugotavlja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, ker iz izreka ne izhaja, do katerih podatkov je organ dostop zavrnil. Organ se niti v izreku odločbe niti v obrazložitvi ni opredelil do tega o katerih konkretnih dokumentih odloča, dokumentov ni opredelil s številko in datumom, prav tako ni ugotovil kateri osebni podatki so navedeni na dokumentih (in o katerih odloča), niti se ni opredelil do morebitnega delnega dostopa do dokumenta. Ker se organ ni določno opredelil do posameznih podatkov, ki so na konkretnih dokumentih varovani, se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. IP namreč ne more ugotoviti katere podatke ima organ namen varovati in posledično preveriti ali je organ ustrezno odločil, sploh ob upoštevanju, da je prosilka izrecno navedla, da osebni podatki, kot so EMŠO, naslov, kontakt, niso del njene zahteve, posledično jih organ prosilki ni bil dolžan posredovati niti o njih odločiti, saj jih prosilka ne zahteva.

(8)           IP je ugotovil, da izrek in obrazložitev ne omogočata preizkusa izpodbijane odločbe, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo. IP je zato pritožbi prosilke ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijani odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek. V nadaljevanju IP organu podaja navodila, v čem je treba dopolniti postopek.

Napotilo organu prve stopnje

(9)           V ponovnem postopku bo moral organ najprej ugotoviti, o katerih dokumentih odloča, in nato ugotoviti, kateri osebni podatki so vsebovani na dokumentih. Če gre za osebne podatke, ki jih prosilka ne zahteva, jih je organ dolžan prekriti, saj ti podatki niso predmet zahteve. Glede ostalih osebnih podatkov bo organ moral ugotoviti, ali je za njihovo razkritje podana zakonska podlaga. Če bo organ v ponovnem postopku odloči z odločbo, mora v izreku odločbe jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih prosilka zahteva, so predmet njegove presoje in jih določno navesti (torej vsaj s številko, datumom dokumenta ali drugo identifikacijo). Nadalje mora organ v primeru delnega dostopa izrecno navesti, v katerem delu dokumenta se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu se prekrijeta ime in priimek posameznika na strani 6). Prav tako mora biti v izreku jasno navedeno, do katerega zahtevanega dokumenta se prosilcu dostop zavrne. Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilka upravičena. Ker postane pravnomočen oz. dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilki posredovana zahtevana informacija javnega značaja. Če bo organ v ponovnem postopku ugotovil, da ob prekritju osebnih podatkov, ki jih prosilka ne zahteva, preostali osebni podatki niso varovani in da je treba prosilki v celoti ugoditi, lahko prosilki dokumente posreduje in napravi uradni zaznamek, odločbe pa v primeru, da prosilki v celoti ugodi, ni dolžan izdati.

Glede izjeme varstva osebnih podatkov

(10)        Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6, med drugim npr. (c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c).

(11)        Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). V obravnavanem primeru ni sporno, da organ razpolaga z javnimi sredstvi, saj gre za javni zavod, ki je financiran iz javnih sredstev. Sredstva, s katerimi razpolaga organ, nedvomno predstavljajo javna sredstva, ki so tako po višini kot tudi po namenu zakonsko regulirana s strani države, zato morajo biti podvržena transparentnosti. Zato je po oceni IP izjema varstva osebnih podatkov nedvomno presežena v tistem delu, ki izkazuje podatek o porabi javnih sredstev. Pri tem IP izpostavlja, da poraba javnih sredstev ni podana zgolj takrat, ko gre za podatke o izplačilih javnim uslužbencem ali javnim funkcionarjem, kot to navaja organ, temveč v vsakem primeru, ko organ za določeno storitev (tudi npr. opravljeno delo študentov) porabi javna sredstva.

(12)         Organ bo moral v ponovnem postopku upoštevati tudi že dosedanje odločbe in stališča IP, in sicer:

- odločbe IP št. 090-264/2018/8 z dne 28. 12. 2018, v kateri je IP ugotovil, da so podatki o imenih in priimkih posameznikov na poročilih o delu ter na računih za opravljeno delo dijakov in študentov, skupaj s podatkom o (bruto) izplačilu, v neposredni zvezi s porabo javnih sredstev, zato kot taki niso varovani in predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja;

- odločbe IP št. 090-343/2022/4 z dne 16. 12. 2022, v kateri je IP ugotovil, da sta ime in priimek pripravljavca elaborata javna, ker je pripravljavec za izdelavo zahtevanega elaborata prejel javna sredstva na podlagi napotnice za študentsko delo;

- odločbe IP št. 090-95/2021/3 z dne 6. 4. 2021, v kateri je IP ugotovil, da za razkritje imen in priimkov pogodbenih strank in študentov, ni pogoj, da mora biti ta oseba javni uslužbenec, kot si je zmotno razlagal organ, ampak je ključno, da je oseba navedena v povezavi s porabo javnih sredstev, kot je bilo to podano v obravnavanem primeru, zaradi česar te osebe ne morejo pričakovati varovanja  svojih osebnih podatkov. O javnosti porabe javnih sredstev je mogoče govoriti le, če je ta povezana s konkretnim posameznikom, za katerega je možna identifikacija, zato je tudi ime in priimek osebe, ki je prejela takšno plačilo, prosto dostopna informacija javnega značaja.

(13)    IP ob tem poudarja, je treba porabo javnih sredstev tolmačiti široko. Podatek o porabi javnih sredstev tako ni samo višina izplačanih sredstev, temveč tudi upravičenec do teh sredstev (torej ime in priimek posameznika, ki je prejel javna sredstva), kot tudi namen prejema teh sredstev (npr. delo, ki ga je posameznik za prejem javnih sredstev opravil).

Institut delnega dostopa

(14)    V skladu s 7. člen ZDIJZ mora organ omogočiti delni dostop vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik. V tem delu IP ponovno poudarja, da mora organ v primeru, da bo ugotovil, da je treba določene osebne podatke prekriti, z uporabo instituta delnega dostopa v izreku določno navesti, katero vrsto podatkov je prekril (npr. ime in priimek fizične osebe, ki ni javni uslužbenec in ni prejemnik javnih sredstev), kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.), v obrazložitvi pa navesti, katero izjemo predstavljajo.

Zaključek

(15)    Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, saj je v postopku prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, zaradi česar se odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.

(16)   Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(17)   Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.

Postopek vodila                                                                       

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.                                        

svetovalka IP                                                                          

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke