prosilec - Onkološki inštitut Ljubljana

POVZETEK:

Prosilec je od organa želel pridobiti podatke o številu cepljenih po različnih kategorijah, pri čemer je bil pripravljen zahtevo prilagoditi, če organ dokumentacije ne vodi na tak način. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z navedbo, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. IP je izpodbijano odločbo organa odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, saj organ s prosilcem ni aktivno sodeloval pri dopolnitvi zahteve, čeprav je prosilec to željo nenehno izražal. Drugi odstavek 18. člena ZDIJZ zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč, in sicer na način, da prosilcu pojasni katere informacije poseduje. Zgolj navedba, da organ z dokumenti, ki bi vsebovali vse zahtevane kategorije ne razpolaga (ne da bi organ prosilcu določneje pojasnil katere informacije dokumenti vsebujejo), za zavrnitev zahteve v konkretnem primeru ne zadostuje.

ODLOČBA:

Številka: 090-224/2021/2

Datum: 20. 7. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 19. 6. 2021, zoper odločbo Onkološkega inštituta Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 608-0025/2021-2 z dne 3. 6. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 19. 6. 2021 zoper odločbo Onkološkega inštituta Ljubljana, št. 608-0025/2021-2 z dne 3. 6. 2021, se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 4. 5. 2021 organ zaprosil za posredovanje naslednjih podatkov:

- o številu cepljenih na Onkološkem inštitutu na posamezen dan od začetka cepljenja do konca aprila po starostni skupini in prednostni skupini,

- o številu prijavljenih na cepljenje na Onkološkem inštitutu na posamezen dan od začetka cepljenja do konca aprila po starostni skupini in prednostni skupini.

V izogib nesporazumu je prosilec poslal organu tudi vzorec tabele s simboličnimi podatki, za katere je zaprosil, prav tako je navedel, da če organ podatkov nima urejenih na način, kot je zahteval, lahko prošnjo prilagodi tako, da bo lažje izvedljiva.

Organ je prosilcu dne 6. 5. 2021 poslal odgovor, da podatkov o cepljenju bolnikov in zaposlenih ne vodi na zahtevani način. Cepljenje je organ pričel 6. 1. 2021, do dne 6. 5. 2021 je cepil 967 bolnikov. Organ vsa cepljenja tekoče vpisuje v evidenco eRCO, ki jo vodi NIJZ.

Glede na prejeti odgovor, je prosilec dne 7. 5. 2021 organu postavil vprašanje, katerega dela zaprošenih podatkov nima, da bi lahko prošnjo prilagodil na način, da bi bila izvedljiva. Prosilec predvideva, da organ razpolaga s podatkom o datumu in prednostni skupini, če nima podatka o starosti, prosi za podatke brez kategorije starosti.

Organ je dne 10. 5. 2021 prosilcu odgovoril, da praviloma cepijo vsak petek. Januarja so pričeli s cepljenjem zaposlenih, konec marca pa s cepljenjem bolnikov z rakom, ki prihajajo na obravnavo na Onkološki inštitut. Pri tem upoštevajo veljavno nacionalno strategijo pri vrstnem redu cepljenih, prijavljene bolnike torej cepijo po starosti (nad 80, nad 75 itd.), v skupini oseb, starih na 70 let, je vključena tudi skupina ranljivih kroničnih bolnikov, nato spet naprej po starosti. Seznami prijavljenih za cepljenje so aktivni, kar pomeni, da različic seznamov ne arhivirajo, služijo za sprotno evidenco prijavljenih in rezervnih oseb, in se tudi vseskozi spreminjajo, tudi na dan cepljenja, večinoma zaradi odjav prijavljenih.

Prosilec je dne 11. 5. 2021 od organa znova zaprosil za podatke, urejene na način, kot je zaprosil v prvem sporočilu, in sicer na podlagi ZDIJZ. Prosi za posredovanje podatkov:

- o številu cepljenih na Onkološkem inštitutu na posamezen dan od začetka cepljenja do konca aprila po starostni skupini, prednostni skupini in pri zaposlenih po vrsti delovnega mesta,

- o številu prijavljenih na cepljenje na Onkološkem inštitutu na posamezen dan od začetka cepljenja do konca aprila po starostni skupini, prednostni skupini in pri zaposlenih po vrsti delovnega mesta.

V izogib nesporazumu prosilec poslal organu tudi vzorec tabele s simboličnimi podatki, za katere prosi, prav tako je navedel, da če organ podatkov nima urejenih na način, kot je zahteval, lahko prošnjo tudi prilagodi tako, da bo lažje izvedljiva.

Organ je dne 3. 6. 2021 izdal odločbo št. 608-0025/2021-2 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil, saj z zahtevanimi podatki ne razpolaga. V obrazložitvi je navedel, da je prosilcu dne 4. 5. in 10. 5. 2021 pojasnil, da podatkov ne vodi na zahtevan način. Da bi ugodil zahtevi prosilca, bi moral ustvariti nove evidence, s katerimi ne razpolaga. Organ je v nadaljevanju pojasnil, da je pri cepljenju spoštoval Nacionalno strategijo cepljenja proti COVID-19 in vse njene posodobitve. Prvenstveno je organiziral cepljenje za zdravstvene delavce in sodelavce, ki so izrazili interes, kasneje pa tudi cepljenje posebej ranljivih kroničnih bolnikov. Pri oblikovanju seznamov, je organ ves čas sledil Strategiji. Seznami prijav so se dnevno spreminjali in posodabljali, saj se je zgodilo, da prijavljeni na cepljenje ni prišel in je bilo treba to nadomestiti z osebo iz rezervnega seznama. Organ pri pripravi seznamov ni imel ustrezne informacijske podpore in je sezname vodil ročno. Vseh različic seznamov ni arhiviral, saj so se ti iz dneva v dan spreminjali. NIJZ pripravlja program, ki bo omogočal centralizirano naročanje na cepljenje, vendar šele več mesecev po prvem izvedenem cepljenju. V skladu s Strategijo je organ moral v 48 urah zagotoviti vnos podatkov o posameznem cepljenju v eRCO (elektronski register cepljenih oseb). Za namen poenostavljanja izpisovanja opravljenih cepljenj in priprave potrdil, je bil izdelan poseben modul eRCO, ki izvajalcem omogoča izpis vseh cepljenj, ki so bila posredovana v register. Podatki o opravljenih cepljenjih so vidni tudi vsem pacientom preko postala zVEM. Upravljavec navedene zbirke je NIJZ

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 19. 6. 2021 vložil pritožbo. Navedel je, da se je organ v odločbi opredelil glede dela zahteve, ki se nanaša na podatke o prijavljenih na cepljenje. Zatrjuje, da cepilnih seznamov iz posameznih dni ni arhiviral, zato informacija ne obstaja v materializirani obliki. Glede tega IP zaproša za ogled in camera. Glede dela zahteve, ki se nanaša na podatke o cepljenih, pa je zavrnilna odločba neutemeljena, saj organ razlogov za zavrnitev ni podrobno navedel. Organ namreč ni pojasnil, s katerimi podatki, ki so predmet zahteve v delu, ki se nanaša na podatke o cepljenih, ne razpolaga. Prosilec se zaveda, da mora informacija javnega značaja ustrezati kriteriju materializirane oblike. Zato je že v prvem dopisu, kot tudi kasneje, organ obvestil, da v primeru, da podatkov nima urejenih na zaprošen način, je pripravljen zahtevo prilagoditi tako, da bo lažje izvedljiva. Kljub eksplicitnemu pozivu prosilca k pojasnilu organa, v katerem delu je njegova zahteva neizvedljiva, da bi lahko zahtevo prilagodil, organ tega ni storil. Četudi drži, da organ ne razpolaga s podatki, urejenimi na način, kot je prosilec zaprosil, je iz odgovora očitno, da s podatki razpolaga, četudi drugače urejenimi. Navedel je namreč, da podatke vnaša v elektronski register, ki omogoča izpis vseh cepljenih, kar dokazuje, da podatki obstajajo in da so pri organu dostopni. Organ bi torej zahtevi lahko ugodil s posredovanjem anonimiziranih podatkov iz izpisa vseh cepljenih. Da je to mogoče, nakazujejo tudi podatki, ki so jih prosilcu posredovali drugi cepilni centri. Prosilec je še navedel, da so tako mediji, kot zdravstveni inšpektorat zaznali nepravilnosti pri izvajanju cepljenja pri organu in da je za celotno družbo ključnega pomena, da cepljenje sledi nacionalni strategiji o cepljenju, ki ranljivim skupinam zagotavlja prednostni dostop do cepiv.

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno in pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 608-0025/2021-4 z dne 30 6. 2021. Ob odstopu je ponovno poudaril, da je organ dolžan vnašati podatke o realiziranih cepljenjih oseb v eRCO, katerega upravljavec je NIJZ. Zbiranje podatkov o opravljenih cepljenjih je nujno za načrtovanje in izvajanje cepljenja ter ocenjevanje uspešnosti cepljenja pri preprečevanju pojavljanja in širjenja ter obvladovanju nalezljivih bolezni na državni ravni in ne za ustvarjanje seznamov o cepljenih osebah pri organu, ki je organiziral cepilno mesto za cepljenje zaposlenih in bolnikov Onkološkega inštituta. Ustvarjanje seznamov na zahtevo prosilca ni dolžnost organa kor zavezanca po ZDIJZ.

Pritožba je utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec izpodbija odločbo v celoti.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

1. Obveznosti prosilca po ZDIJZ

Pri uveljavljanju pravice dostopa do informacij javnega značaja ZDIJZ prosilcu nalaga izpolnjevanje nekaterih formalnih zahtev, ki se nanašajo na obvezne sestavine pisne zahteve (vloge), s katero se prosilec obrne na organ. Po določbi prvega odstavka 17. člena ZDIJZ mora zahteva vsebovati podatke o organu (navedbo organa, kateremu se pošilja), podatke o vložniku (osebno ime ali naziv pravne osebe ter naslov) in podatke o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu. ZDIJZ v drugem odstavku 17. člena, poleg zahteve po opredelitvi načina seznanitve z vsebino informacije javnega značaja, prosilcu nalaga opredelitev informacije, s katero se želi seznaniti oziroma na kakšen način se želi z vsebino zahtevane informacije seznaniti (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).

Osrednji in najpomembnejši del zahteve je opis informacije javnega značaja, s katero se upravičenec želi seznaniti, kar predstavlja zahtevek stranke v smislu prvega odstavka 66. člena ZUP. Želene informacije morajo biti opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnosti, ki za identifikacijo iskanega dokumenta niso neizogibno potrebne, če ima na razpolago dovolj drugih podatkov, po katerih lahko dokument oziroma dokumente najde, pa čeprav ima zaradi tega več dela.

Upoštevati je treba tudi dejstvo, da prosilec pogosto ne ve, koliko dokumentov določene vrste organ poseduje oz. na kakšen način so navedeni dokumenti urejeni. V tem primeru mu mora organ dati na razpolago vse dokumente, ki se na določeno vprašanje nanašajo oziroma prosilcu pomagati na način, da mu organ pojasni, s katerimi informacijami razpolaga in prosilcu aktivno pomagati pri oblikovanju zahteve.

ZDIJZ torej nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa. Potrebno je namreč upoštevati, da bi dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta v praksi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja. Ravno zaradi omejenega poznavanja dela organa, ZDIJZ organom nalaga tudi obveznost, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč.

2. Obveznosti organa po ZDIJZ

ZDIJZ v prvem odstavku 18. člena določa, da mora organ v primeru, ko je zahteva prosilca nepopolna in je zaradi tega ne more obravnavati, prosilca pozvati, da jo v roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, dopolni. Skladno z 19. členom ZDIJZ, v povezavi s tretjim odstavkom 18. člena ZDIJZ, organ zahtevo prosilca zavrže, če ta zahteve ne dopolni v roku ali če zahteva, tudi po dopolnitvi, ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena ZDIJZ in je zato organ ne more obravnavati.

IP poudarja, da drugi odstavek 18. člena ZDIJZ zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč. Navedena določba je specifičen izraz načela varstva pravic strank, ki ga določa 7. člen ZUP in v skladu s katerim morajo organi pri postopanju in odločanju strankam med drugim omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Podobno zahtevo po zagotovitvi pomoči prosilcu pri razjasnitvi prošnje določa tudi Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije v 6. členu. Ta določa, da če prošnja ni dovolj natančna, institucija prosi prosilca, naj prošnjo razjasni, in mu pri tem pomaga, na primer tako, da mu zagotovi informacije o uporabi javnih registrov dokumentov. Če se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na veliko dokumentov, se lahko zadevna institucija s prosilcem tudi neuradno posvetuje o primerni rešitvi.

Organ mora prosilcu nuditi ustrezno pomoč ne samo v primeru, ko kot prosilci nastopajo prava neuke stranke, pač pa tudi v primeru, ko zahtevo poda pooblaščenec, ki je odvetnik. Ob generalni zahtevi po »ustrezni pomoči« ZDIJZ ali ZUP ne določata konkretno, na kakšen način, v kakšni obliki ter v kakšnem obsegu mora organ prosilcu nuditi pomoč. Kljub temu ni nobenega dvoma, da je organ v primeru, ko meni, da zahteva ni dovolj opredeljena, da bi jo bilo mogoče obravnavati, zavezan na formalen (npr. pisno ali z vabilom) ali manj formalen (npr. po telefonu) način vzpostaviti stik s prosilcem in mu pojasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami in dokumentarnim gradivom, s katerim organ razpolaga, ki bi lahko pripomogle k določnejši opredelitvi prosilčeve zahteve. Tudi v primeru, kadar prosilec ob posredovanju zahteve navede, da ker ni seznanjen z informacijami, s katerimi organ razpolaga in organ zato naproša, da mu pri oblikovanju zahteve pomaga, je organ dolžan, skladno z drugim odstavkom 18. člena ZDIJZ prosilcu nuditi ustrezno pomoč, in sicer na način, da prosilcu pojasni katere informacije poseduje. Zgolj navedba, da organ z dokumenti, ki bi vsebovali vse zahtevane informacije ne razpolaga, ne da bi organ prosilcu določno navedel katere informacije dokumenti vsebujejo, ne zadostuje.

3. Presoja postopanja organa v konkretnem primeru

IP ugotavlja, da organ v pritožbeni zadevi ni ravnal skladno z drugim odstavkom 18. člena ZDIJZ, saj ni aktivno pripomogel k ustrezni dopolnitvi zahteve prosilca. Četudi je prosilec v vseh svojih vlogah navedel, da je pripravljen svojo zahtevo prilagoditi, v primeru, da njegovi zahtevi na predlagani način ne bo mogoče ugoditi, mu je organ predvsem pojasnjeval, zakaj njegovi zahtevi ni mogoče ugoditi, ne pa tudi, s katerimi podatki sploh razpolaga in katere od zahtevanih podatkov bi prosilcu lahko posredoval.

Prosilec je v svoji zahtevi navedel, da se želi seznaniti z informacijami tako glede prijavljenih oseb na cepljenje, kot glede cepljenih oseb. Glede prijavljenih oseb je organ opisal, kako je izvajal samo cepljenje in da je bil pri cepljenju zavezan slediti nacionalni strategiji ter da je ročno vodil tako seznam A prijavljenih oseb, kot rezervni seznam B ob odpovedih. Organ je sicer navedel, da različic seznamov ne arhivira in da so se seznami nenehno spreminjali in posodabljali, pri čemer pa se bolj določno do tega dela zahteve prosilca ni opredelil. Iz odločbe namreč ni razvidno, ali je organ sezname prijavljenih oseb vodil pisno ali v elektronski obliki, ali jih je za potrebe cepljenja morda natisnil, ali kakšen od elektronskih, pisnih ali natisnjenih seznamov pri organu morda vendarle še obstaja (četudi ne gre za celotno zahtevano obdobje) ipd. IP lahko sledi organu, da so se seznami nenehno spreminjali in posodabljali, vendar slednje ne daje odgovora na to, ali organ morebiti vseeno razpolaga vsaj z nekaterimi seznami, ki kažejo na stanje v nekem trenutku iz zahtevanega obdobja. Četudi organ ne razpolaga več s točnimi dnevnimi seznami, pa iz navedb organa ni mogoče sklepati, da ta ne razpolaga več z nobenimi seznami (četudi gre morda le za določen datum in ne za celotno obdobje), ki bi ustrezali zahtevi prosilca. Organ je namreč v odločbi navedel, da vseh različic seznamov ni arhiviral, kar pa ne pomeni, da morda ni arhiviral nekaterih različic.

V zvezi z informacijami o cepljenih osebah, je organ zgolj navedel, da je podatke redno vnašal v register eRCO, katerega upravljavec je NIJZ, ter da register izvajalcem omogoča izpis vseh cepljenj, ki so bila posredovana v eRCO v obliki potrdila z vsemi relevantnimi podatki. Organ je torej v odločbi navedel, da mu register omogoča, da opravi izpis vseh cepljenj, ki so bila posredovana v eRCO, pri čemer pa ne pojasni, katere podatke je organ vpisal v eRCO in katere podatke lahko iz registra eRCO pridobi.

S tovrstnimi pojasnili organ ni aktivno pripomogel k ustrezni dopolnitvi oz. prilagoditvi zahteve prosilca. Čeprav je organ ocenil, da z vsemi podatki, ki jih zahteva prosilec, morebiti ne razpolaga, ter da posebnega seznama, s kriteriji prosilca, ni dolžan ustvariti, če z njim že ne razpolaga (čemur IP sicer pritrjuje), organ prosilca vseeno ni na primeren način seznanil z vsemi okoliščinami, na podlagi katerih bi prosilec lahko ustrezno dopolnil svojo zahtevo in jo prilagodil na način, da bi organ zahtevi prosilca lahko ugodil. Navedbe organa v odgovoru z dne 6. 5. 2021 in 10. 5. 2021 ne ustrezajo konkretni pomoči, ki jo od organa zahteva drugi odstavek 18. člena ZDIJZ. Organ bi prosilca moral aktivno seznaniti, da razpolaga npr. z nekaterimi seznami prijavljenih oseb na cepljenje, ki pa zaradi načina vodenja seznama prijavljenih oseb niso nujno točni in ne izkazujejo vseh zahtevanih informacij, ki jih zahteva prosilec, vsebujejo pa naslednje podatke (npr. osebno ime prijavljenega, kontaktna telefonska številka, starost, podatek o tem ali gre za kroničnega bolnika ipd.) Tudi glede izpisa cepljenih oseb, ki jih je organ vnesel v register eRCO, bi organ moral prosilca seznaniti, katere podatke lahko iz navedenega registra izpiše in katere podatke iz vhodnih dokumentov, ki so organu služili za vnos podatkov v sistem eRCO, organ še hrani in kaj je na njih navedeno. Šele na podlagi tovrstne pomoči, bi prosilec lahko bil aktivno in ustrezno seznanjen s katerimi podatki organ razpolaga in kako naj oblikuje svojo zahtevo, da mu bo omogočila dostop do kar največjega možnega obsega želenih podatkov. IP na tej točki pritrjuje pritožbeni navedbi prosilca, da bi organ lahko zahtevi prosilca ugodil tudi na način, da bi mu posredoval anonimiziran izpis vseh cepljenih oseb iz navedenega registra. IP tudi še pojasnjuje, da vprašanje, kdo je upravljavec navedene zbirke, v konkretnem primeru ni pravno relevantno, če ima organ na podlagi svojih pristojnosti in obveznosti (in v okviru svojega delovnega področja) dostop do navedenega registra in lahko iz navedenega registra ustvari določene izpise.

IP pritrjuje navedbi organa, da organ ni dolžan ustvarjati seznamov, da bi zadostil zahtevi prosilca, vendar slednje ne pomeni, da organ ni dolžan iz obstoječih zbirk podatkov informacije priklicati ali prosilcu posredovati tiste dele že obstoječih izpisov iz zbirk, ki vsebujejo informacije ali del informacij, ki jih prosilec zahteva.

Glede na navedeno je organ ravnal procesno nepravilno (tj. v nasprotju z 18. členom ZDIJZ) zato, ker prosilcu ni nudil ustrezne pomoči, kot to določa 18. člen ZDIJZ. Če je organ menil, da  s seznami, ki bi bili oblikovani na način, kot je zahteval prosilec, ne razpolaga, bi ob dejstvu, da ga je prosilec izrecno zaprosil, da mu zahtevo pomaga prilagoditi, moral s prosilcem vzpostaviti stik in mu pojasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami ter razpoložljivim dokumentarnim gradivom (in podatki, ki jih razpoložljivi dokumenti vsebujejo), ki bi lahko pripomogle k določnejši opredelitvi zahteve.

IP je posledično ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje in ravnal v nasprotju s procesnimi predpisi, zato je bilo potrebno, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela  ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente iz delovnega  področja organa.

V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek. Organ je v ponovnem postopku dolžan prosilcu nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve, kar pomeni, da je dolžan prosilca seznaniti, s katerimi dokumenti, vezanimi na njegovo zahtevo (podatki o prijavljenih in podatki o cepljenih osebah), sploh razpolaga in katere podatke navedeni dokumenti vsebujejo. Šele na podlagi ustrezne seznanitve prosilca s tem, s katerimi podatki organ razpolaga, bo organ lahko o trenutni (oz. dopolnjeni) zahtevi prosilca meritorno odločil skladno z določbami ZDIJZ oz. ZUP. Organ lahko meritorno zavrne zahtevo prosilca, če ga je v okviri pomoči pri dopolnitvi zahteve seznanil, da npr. iz registra ni mogoče pridobiti podatka o zaposlitvi konkretne cepljene osebe, prav tako pa organ tega podatka v povezavi s podatkom o cepljenju ne vodi v nobeni drugi evidenci, prosilec pa pri posredovanju tega podatka vseeno vztraja.

IP na tej točki še ugotavlja, da zahteva prosilca ne vsebuje vseh obveznih sestavin po 17. členu ZDIJZ, med drugim prosilec v zahtevi ni navedel, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Navedeno pomanjkljivost bo prav tako moral odpraviti organ v ponovnem postopku in prosilca pozvati, da svojo zahtevo dopolni z vsemi obveznimi sestavinami zahteve po 17. členu ZDIJZ. V primeru, da prosilec svoje zahteve ne dopolni, je organ dolžan ravnati v skladu z 18. in 19. členom ZDIJZ.

4. Sklepno

Glede na navedeno je IP zaključil, da je pritožba utemeljena, ker je podana bistvena kršitev postopka, zato je IP izpodbijano odločbo, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zadevi odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka