prosilec - Onkološki inštitut Ljubljana

POVZETEK:

Prosilka je od  organa zahtevala posredovanje zvočnega zapisa dveh sej Sveta zavoda Onkološkega inštituta Ljubljana. Organ je njeno zahtevo zavrnil, s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov. IP je tej odločitvi v pritožbenem postopku sledil in je pritožbo prosilke zavrnil. Organ je zahtevane zvočne posnetke pravilno obravnaval kot zbirko osebnih podatkov in jih varoval iz razloga varstva glasovnih značilnosti na seji sodelujočih posameznikov. Zvočni zapis namreč razkriva govor in jezikovne in druge govorne značilnosti posameznega govorca (npr. hitrost govora, govorne motnje, retorične veščine, jasnost in razločnost izražanja, naglas, narečne prvine in podobno), ki so varovane kot osebni podatki, ker jih ni mogoče neposredno povezati z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-132/2023/4

Datum:  17. 5. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……………..(v nadaljevanju: prosilka), z dne 18. 4. 2023, zoper odločbo Onkološkega inštituta Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 45-0001/2023-2 z dne 15. 3. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilke z dne 18. 4. 2023 zoper odločbo Onkološkega inštituta Ljubljana, št. 045-0001/2023-2 z dne 15. 3. 2023, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilka je dne 17. 2. 2023 na organ naslovila zahtevo za posredovanje zvočnega zapisa sej Sveta zavoda Onkološkega inštituta Ljubljana z dne 13. 12. 2022 in 31. 1. 2023. Z zahtevano informacijo se je želela seznaniti v elektronski obliki.

Organ je z odločbo št. 045-0001/2023-2 z dne 15. 3. 2023 zahtevo prosilke zavrnil. V obrazložitvi odločbe je navedel, da delo Sveta zavoda OI ureja poslovnik z dne 12. 10. 2017, s spremembami in dopolnitvami. V 23. členu poslovnika je določeno, da se o delu na seji sveta na podlagi magnetnega zapisa napiše zapisnik. Magnetni zapis se hrani 4 leta. V zvezi z delom Sveta zavoda OI torej nastajajo zvočni posnetki, ki so shranjeni v obliki magnetnega zapisa. Konkretno to velja tudi za 12. sejo sveta zavoda, ki je potekala dne 13. 12. 2023 in za 13. sejo, ki je potekala dne 31. 1. 2023. Zvočni posnetek seje je neposredni glasovni posnetek poteka in razprave na sami seji, na kateri so sodelovali člani sveta ter tudi druge vabljene osebe. V nadaljevanju je organ presojal, ali sta zahtevana zvočna posnetka prosto dostopna informacija javnega značaja. Skliceval se je na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in na izjemo varstva osebnih podatkov ter na s tem povezane relevantne določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov in ZVOP-2. Organ ugotavlja, da se na zvočnih posnetkih nahajajo tako informacije glede prisotnih posameznikov in vsebine seje, kot tudi osebni podatki drugih sodelujočih na seji. Ti osebni podatki presegajo vsebino povedanega in tako niso v objektivni in neposredni zvezi z opravljanjem dela javnega uslužbenca oziroma javne funkcije v okviru sveta OI. Za razkritje teh osebnih podatkov ni pravne podlage, zaradi česar prosilka do njih ni upravičena. Zvočni zapis seje namreč poleg osnovnih osebnih podatkov posameznikov (osebno ime

in funkcija), ki so sodelovali na seji, vsebuje tudi druge osebne podatke, in sicer njihove glasovne značilnosti, kot na primer barva in ton glasu, glasnost, morebitne glasovne motnje (npr. hripavost), frekvenčne značilnosti zvoka in podobno, vse to pa sodi med biometrične oziroma identifikacijske osebne podatke, ki omogočajo identifikacijo posameznega govorca. Iz prakse Informacijskega pooblaščenca (npr. odločba IP št. 090-198/2016/6 z dne 10.10.2016) izhaja, da je glas vsakega posameznika edinstven, saj vsebuje tolikšno množico osebnih podatkov, da se da posameznika z njim natančno in nedvoumno določiti, kar pomeni, da služi kot identifikator. Zvočni zapis razkriva tudi jezikovne in druge govorne značilnosti posameznega govorca (npr. hitrost govora, govorne motnje, retorične veščine, jasnost in razločnost izražanja, naglas, narečne prvine in podobno). Glasovne in govorne značilnosti v konkretni govorni situaciji posredno ali neposredno razkrivajo tudi druge spremljajoče osebnostne značilnosti prisotnih na seji, npr. govorčevo osebnost, vedenjske značilnosti, odnos do slušateljev, čustva, razpoloženje in podobno. V zvezi s temi osebnimi podatki je stališče IP, da ne obstaja pravna podlaga za razkritje teh podatkov. IP je predmetno stališče o nedopustnosti tovrstnega razkritja zavzel že večkrat, kar izhaja tudi iz naslednjih odločb: št. 090-294/2022/6 z dne 21.10.2022, št. 090-98/2022 z dne 19.04.2022,090-80/2022 z dne 24.03.2022,090- 98/2018 z dne 23.05.2018. Predmetnemu stališču je pritrdilo tudi Upravno sodišče RS v sodbi z opr. št. IIU 469/2013-10 z dne 14.05.2014. Navedeni osebni podatki torej presegajo golo vsebino tistega, kar je bilo povedanega na seji, zaradi česar niso v objektivni in neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja. Povedano drugače, varovani so podatki o tem, kako je bilo povedano, ne pa kaj je bilo povedanega. Ker pa zvoka in vsebine tehnično ni mogoče ločiti, in ker se varovani osebni podatki nahajajo na celotnem zvočnem zapisu obeh zapisov sej, je bilo potrebno zahtevi prosilke po posredovanju zapisov sej zavrniti, saj njena zahteva ni utemeljena. Organ ugotavlja še, da ne obstaja prevladujoč javni interes v smislu 2. odstavka 6. člena ZDIJZ za razkritje zahtevanih informacij. Glede na vse navedeno je organ zahtevo prosilke zavrnil kot neutemeljeno.

Zoper odločbo organa št. 045-0001/2023-2 z dne 15. 3. 2023 (dalje izpodbijana odločba) je prosilka pri organu vložila pritožbo. Ne strinja se z odločitvijo organa in vztraja, da je do zahtevanih posnetkov sej sveta zavoda upravičena, ker je bila na njih obravnavana tudi njena zaposlitev oziroma prerazporeditev. Posledično prosilka ugovarja zoper odločbo zato, ker se je na teh sejah razpravljalo o njeni zaposlitvi oz. o delovnem razmerju javnega uslužbenca. .........................Prosilka torej po njenem mnenju popolnoma izkazuje upravičenost do dostopa do zvočnega posnetka, saj za to obstaja pravna podlaga v ZDIJZ, natančneje v 1. alineji 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, kjer je opredeljena izjema, po kateri lahko zahteva dostopa do informacij javnega značaja, ne glede na izjeme navedene v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. Torej je prosilka upravičena do dostopa do informacij javnega značaja tudi, če gre za zvočni posnetek, na podlagi katerega se lahko določno ugotovi, kdo je izrekel določeno besedo, na kakšen način, s kakšnim tonom glasu. Prosilka se zaveda dosedanje prakse IP na tem področju, vendar pa organ pri presoji ni upošteval okoliščine, da je prosilka zaposlena pri organu ter da je bilo v eni točki obeh sej govora tudi o njeni zaposlitvi, torej o podatkih, ki so v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Prav tako iz obrazložitve organa ni nikjer mogoče razbrati, niti ugotoviti, da je dostop do zvočnega posnetka namenjen »samo« za člane Sveta zavoda. Tega

ni mogoče ugotoviti niti iz 23. člena Poslovnika o delu Sveta zavoda, kjer nikjer ni posebej oziroma izrecno opredeljeno, kdo in na kakšen način lahko dostopa do zvočnega posnetka sej Sveta zavoda. V 1. odstavku 23. člena je sicer res mogoče ugotoviti, da magnetni zapis služi kot podlaga za pripravo zapisnika seje Sveta zavoda, vendar pa je v 2. odstavku istega člena zapisano, da zapisnik vsebuje

»skrajšan povzetek bistva razprave po točkah dnevnega reda«. Skrajšan povzetek bistva razprave pripravi pristojni zapisnikar, ki lahko določene podatke, ki so za prosilko bistveni, za zapisnikarja pa ne, izpusti. Ravno zato želi prosilka dostop do zvočnega posnetka, saj iz samega zapisnika ne more razbrati celotne vsebine, ki je bila predmet razprave na sejah Sveta. Prav tako sumi, da je prišlo do razhajanja med samim zapisnikom in zvočnim posnetkom sej Sveta, na podlagi katerega je bil zapisnik napisan. Prosilko namreč…...……………………….Prosilko prav tako zanima stališče članov Sveta zavoda glede opozorila na nezakonito ravnanje in odprave le tega, kar v zapisniku ni povzeto. Izhajajoč iz navedenega bi se dostop do takšnega zvočnega posnetka prosilki moral omogočiti vsaj v tisti točki obeh sej, kjer se razpravlja o delovnem razmerju javnega uslužbenca. Poleg tega prosilka izpodbija neizkazanost javnega interesa. Tudi za to obstaja pravna podlaga v ZDIJZ, natančneje v 2. odstavku 6. člena ZDIJZ, kjer je opredeljena izjema, po kateri lahko subjekt dostopa do informacij javnega značaja, ne glede na izjeme navedene v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. Pojem javni interes je sicer res pravno nedoločen pojem, zato se v vsakem konkretnem primeru ugotavlja, ali so podane okoliščine, ki so v interesu širše skupnosti in ne zgolj posameznika. Prosilka ni edina posameznica, ki bi jo dostop do teh informacij zanimal, pač pa to zanima tudi ............................ Prosilko tudi zanima, ali je zaradi močno izkazanega javnega interesa mogoče v točkah, ki se nanašajo na njeno delovno mesto, pripraviti magnetogram.

Pritožbo prosilke je organ dne 4. 5. 2023, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, posredoval IP v obravnavo, skupaj s spisovno dokumentacijo.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevan dokument izpolnjuje kriterije iz 4. člena ZDIJZ in da organ z njim razpolaga. Prosilka odločbo izpodbija v zavrnilnem delu, pri čemer oporeka odločitvi organa, ki ji zahtevanih zvočnih zapisov sej ni posredoval zaradi varstva osebnih podatkov.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi veljavnega materialnega prava IP ugotavlja, da je odločitev organ v izpodbijani odločbi pravilna. Ker je organ v izpodbijani odločbi celovito in skladno pojasnil, zakaj je v konkretnem primeru podana izjema varstva osebnih podatkov, pri čemer se je skliceval na ustaljeno prakso IP in prakso Upravnega sodišča, je IP v celoti sledil obrazložitvi organa in se nanjo, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje. V zvezi s pritožbeno navedbo prosilke, da zahteva podatke, ki so v zvezi z njeno zaposlitvijo in da gre posledično za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, IP pojasnjuje, da je organ zahtevane zvočne posnetke obravnaval kot zbirko osebnih podatkov in jih varoval predvsem iz razloga varstva glasovnih značilnosti na seji sodelujočih posameznikov in ne iz razloga varstva osebnih podatkov javnih uslužbencev. Kot je pravilno navedel organ, je glas vsakega posameznika edinstven, saj vsebuje tolikšno množico osebnih podatkov, da se da posameznika z njim natančno in nedvoumno določiti, kar pomeni, da služi kot identifikator. Zvočni zapis razkriva tudi jezikovne in druge govorne značilnosti posameznega govorca (npr. hitrost govora, govorne motnje, retorične veščine, jasnost in razločnost izražanja, naglas, narečne prvine in podobno). Glasovne in govorne značilnosti v konkretni govorni situaciji posredno ali neposredno razkrivajo tudi druge spremljajoče osebnostne značilnosti prisotnih na seji, npr. govorčevo osebnost, vedenjske značilnosti, odnos do slušateljev, čustva, razpoloženje in podobno. V obravnavani zadevi zato ne gre samo za dostop do osebnih podatkov prosilke kot javne uslužbenke, ampak gre za vprašanje, ali je treba dovoliti tudi dostop do osebnih podatkov (pogovora) tistih posameznikov, ki so o teh temah na sejah sveta zavoda govorili – varuje se torej dostop do njihovih osebnih podatkov. Slednjih osebnih podatkov (pogovora) pa nedvomno ni mogoče šteti kot podatkov v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. Povedano drugače, tudi če so na predmetnih sejah posamezniki sodelovali v svojstvu javnih uslužbencev, zbirka osebnih podatkov (pogovor), ki je pri tem nastala in vsebuje njihove individualne govorne značilnosti, ni neposredno v zvezi z njihovim delovnim razmerjem. V obravnavani zadevi kot pravna podlaga za razkritje teh podatkov tretji odstavek 6. člena ZDIJZ zato ne pride v poštev. Kot je navedel že organ v izpodbijani odločbi, se ne varuje, kaj je bilo povedanega (to je razvidno tudi iz zapisnika), ampak kako je bilo povedano (jezikovne in druge govorne značilnosti posameznega govorca). IP ob tem ocenjuje, da je pravilna tudi odločitev organa, da delni dostop do zahtevanih posnetkov v smislu 7. člena ZDIJZ ni mogoč. Ni torej mogoče slediti predlogu prosilke, naj se ji omogoči dostop le do tistih osebnih podatkov, ki se nanašajo nanjo kot na javno uslužbenko. Kot je navedel že organ, iz zahtevanih zvočnih posnetkov tehnično ni mogoče ločiti zvoka od vsebine, varovani osebni podatki govorcev pa se nahajajo na celotnem zvočnem zapisu obeh zapisov sej. IP je predmetno stališče o nedopustnosti tovrstnega razkritja zavzel že večkrat, kar izhaja tudi iz naslednjih odločb: št. 090-294/2022/6 z dne 21.10.2022, št. 090-98/2022 z dne 19.04.2022,090-80/2022 z dne 24.03.2022,090- 98/2018 z dne 23.05.2018. Predmetnemu stališču je pritrdilo tudi Upravno sodišče RS v sodbi z opr. št. II U 469/2013-10 z dne 14.05.2014.

IP tudi ni sledil obširnim prosilkinim navedbam, da je do zahtevanih zvočnih posnetkov upravičena, ker se obravnavana problematika nanaša nanjo. Ker prosilka v pritožbi navaja, da je zvočne posnetke zahtevala kot stranka z upravičenim interesom, ker jih potrebuje za uveljavljanje svojih pravic, IP pojasnjuje, da se v postopku po ZDIJZ vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja, presoja z vidika javnosti in ne z vidika konkretnega prosilca. V skladu z ZDIJZ sprejete odločitve učinkujejo erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovan dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval in s kakšnim namenom. Pomembno je torej le dejstvo, da je prosilka podala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v skladu z določili ZDIJZ, jo kot tako tudi vsebinsko opredelila in poimenovala. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je torej lahko odločitev samo univerzalna, zato se IP do osebnih okoliščin prosilke in njenih upravičenj ni pristojen opredeljevati, ker za ta postopek niso relevantni. Ob tem pa IP še dodaja, da odločitev v tem postopku po ZDIJZ ne posega v pravice prosilke, da zahteva in dostopa do presojanih zvočnih posnetkov na podlagi drugih predpisov (npr. na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu, v okviru pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki po 15. členu Splošne Uredbe o varstvu podatkov,..). Teh vprašanj IP v tem postopku ni presojal, ker kot pritožbeni organ na področju dostopa do informacij javnega značaja za to nima podlage.

V obravnavani zadevi IP tudi ni sledil pritožbenim navedbam prosilke, da je za razkritje podan prevladujoč interes javnosti. Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (ta določa izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, opomba IP) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij (razen v zakonu določenih primerih, kamor pa varstvo osebnih podatkov ne sodi, opomba IP).

Bistvo presoje testa javnega interesa je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Gre torej za izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Gre za tehtanje, s katerim mora organ oziroma IP pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno varovanimi osebnimi podatki. IP je tako v nadaljevanju moral presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij večji od interesa, zaradi katerega so te informacije varovane kot osebni podatek posameznikov, na katere se nanaša zahteva. Bistveno pa je, da se test javnega interesa uporablja samo za konkreten primer, kar pomeni, da ga je potrebno ugotavljati vsakič sproti in glede na okoliščine konkretnega primera.

Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do osebnih podatkov, ki jih vsebujeta zahtevana zvočna posnetka, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkretne informacije. Prosilka ob tem navaja, da je razkritje zahtevanih posnetkov pomembno tudi in predvsem z vidika krepitve pravne in demokratične države ter preglednega delovanja javnega zavoda, ne pojasni pa, kako bi razkritje zahtevanih posnetkov pripomoglo k temu cilju. Razlogu, ki ga navaja prosilka (transparentnost dela sveta javnega zavoda), je namreč mogoče zadostiti že z dostopom do zapisnikov sej. Po oceni IP v obravnavani zadevi (in glede na to, da se nanaša na interno tematiko urejanja delovnih razmerij pri organu zaposlenih) ne gre za podatke, ki bi bili pomembni za širšo javnost (npr. širša tema, ki je v splošnem javnem interesu, poraba javnega denarja, vprašanje javnega zdravja, javne varnosti,..). Po oceni IP v tej zadevi ni podanih dovolj argumentov, ki bi tehtanje obrnili v smer javnega razkritja, zato prevladujoč interes javnosti za razkritje ni podan. Takšno stališče izhaja tudi iz ustaljene prakse Upravnega sodišča RS, ki šteje, da je test interesa javnosti dovoljeno uporabiti le v izjemnih primerih (javna varnost, javno zdravje, življenje ljudi in podobno) in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve. V obravnavani zadevi pa IP ne vidi konkretnih razlogov, zaradi katerih bi ocenil, da se tehtnica prevesi v prid javnega interesa za razkritje varovanih osebnih podatkov, do katerih je organ zavrnil dostop v skladu s 1. točko izreka izpodbijane odločbe.

IP tudi ni sledil zahtevi prosilke, naj odloči o tem, da je organ iz zahtevanih zvočnih posnetkov dolžan pripraviti magnetograma. V skladu s 4. členom ZDIJZ je informacija javnega značaja namreč samo tista informacija, ki že obstaja v neki materializirani obliki (v obliki dokumenta), kar pomeni, da IP v pritožbenem postopku te pristojnosti (da bi organu naložil ustvarjaje novega dokumenta) nima.

Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da pritožba prosilke ni utemeljena, zato jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe).

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[1] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.