prosilec - Onkološki inštitut Ljubljana

POVZETEK:

Predmet pritožbenega postopka je bilo vprašanje, ali je organ pravilno zavrnil dostop do zvočnega posnetka seje Sveta javnega zavoda na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov. IP je, da je skladno s prakso IP ter sodno prakso podana izjema varstva osebnih podatkov, ki v konkretnem primeru ni presežena z javnim interesom za razkritje tega dokumenta. Ker zvoka in vsebine na posnetku tehnično ni mogoče ločiti, varovani osebi podatki pa nahajajo na celotnem zvočnem zapisu, organ pa - vsaj po določbah ZDIJZ - ni dolžan izdelati prepisa (magnetograma), je organ prav tako odločil pravilno, da se zahtevi prosilca ni dalo ugoditi niti z delnim dostopom po 7. členu ZDIJZ.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-294/2022/6
Datum: 21. 10. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Slovenske tiskovne agencije, Tivolska cesta 48, Ljubljana, zanjo …, (v nadaljevanju prosilec), z dne 29. 9. 2022, zoper odločbo Onkološkega inštituta Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 045-0003/2022-2 z dne 19. 9. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

I.    Pritožba prosilca z dne 29. 9. 2022 zoper odločbo Onkološkega inštituta Ljubljana, št. 045-0003/2022-2 z dne 19. 9. 2022, se zavrne.

II.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilec je z zahtevo z dne 25. 8. 2022, na podlagi določb ZDIJZ, od organa zahteval zvočni posnetek celotne seje Onkološkega inštituta Ljubljana z dne 22. 7. 2022, vključno z zvočnim posnetkom seje pod točko »razno«. V zahtevi je prosilec navajal, da naj organ iz posnetka izloči varovane osebne in druge podatke. 

Organ je o prosilčevi zahtevi izdal odločbo, št. 045-0003/2022-2 z dne 19. 9. 2022, s katero je prosilcu 
dostop do zahtevanega dokumenta v celoti zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). V razlogih je najprej pojasnil, da delo Sveta organa ureja Poslovnik o delu Sveta Onkološkega inštituta Ljubljana z dne 12.10.2017, Dopolnitve poslovnika o delu Sveta Onkološkega inštituta Ljubljana z dne 28.5.2020 in Spremembe in dopolnitve poslovnika o delu Sveta Onkološkega inštituta Ljubljana z dne 15.6.2020 (v nadaljevanju Poslovnik Sveta OI). Ta v  23. členu določa, da se o delu na seji Sveta na podlagi magnetnega zapisa napiše zapisnik. Magnetni zapis se hrani 4 leta. V zvezi z delom Sveta organa torej nastajajo zvočni posnetki, ki so shranjeni v obliki magnetnega zapisa. To velja tudi za 5. sejo Sveta organa, ki je potekala dne 22.7.2022. Zvočni posnetek seje je neposredni glasovni posnetek poteka in razprave na sami seji Sveta organa, na kateri so sodelovali člani Sveta organa ter tudi druge vabljene osebe. V nadaljevanju se je skliceval na določbe Zakona o varstvi osebnih podatkov (ZVOP-1) in Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) ter določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, vse v zvezi s pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov. Ugotovil je, da se na zvočnem posnetku nahajajo tako (1) informacije glede prisotnih posameznikov in vsebine seje, kot tudi (2) osebni podatki sodelujočih posameznikov na seji, ki presegajo golo vsebino povedanega in tako niso v objektivni in neposredni zvezi z opravljanjem dela oziroma javne funkcije v okviru (seje) Sveta organa. Navajal je, da so informacije glede udeležencev in vsebine seje prosto dostopne informacije javnega značaja. Za osebne podatke sodelujočih posameznikov, ki presegajo golo vsebino povedanega in tako niso v objektivni in neposredni zvezi z opravljanjem dela oziroma javne funkcije, ne obstaja pravna podlaga za njihovo razkritje, zaradi česar prosilec do njih ni upravičen. Ob tem se je skliceval na prakso IP (odločbe 090-98/2018 z dne 23. 5. 2018, št. 090-61/2017/6 z dne 28. 4. 2017, št. 090-155/2013/10 z dne 25.10. 2013) in sodno prakso Upravnega sodišča RS (sodba opr, št. II U 469/2013-10 z dne 14. 5. 2014). Poudaril je, da zvočni posnetek seje poleg osnovnih osebnih podatkov posameznikov (osebno ime in funkcija), ki so sodelovali na seji, vsebuje tudi druge osebne podatke, in sicer njihove glasovne značilnosti, kot na primer barva in ton glasu, glasnost, morebitne glasovne motnje, frekvenčne značilnosti glasu in podobno, vse to pa sodi med biometrične oziroma identifikacijske osebne podatke, ki omogočajo identifikacijo posameznega govorca. Iz prakse Informacijskega pooblaščenca (Odločba IP št. 090-198/2016/6 z dne 10.10.2016) izhaja, da je glas vsakega posameznika edinstven, saj vsebuje tolikšno množico osebnih podatkov, da se da posameznika z njim natančno in nedvoumno določiti, kar pomeni, da služi kot identifikator. Zvočni zapis razkriva tudi jezikovne in druge govorne značilnosti posameznega govorca (npr. hitrost govora, govorne motnje, retorične veščine, jasnost in razločnost izražanja, naglas, narečne prvine in podobno). Glasovne in govorne značilnosti v konkretni govorni situaciji posredno ali neposredno razkrivajo tudi druge spremljajoče osebnostne značilnosti prisotnih na seji, npr. govorčevo osebnost, vedenjske značilnosti, odnos do slušateljev, čustva, razpoloženje in podobno. Ker se varovanih osebnih podatkov na zvočnem posnetku ne da ločiti od same vsebine seje, je organ zaključil, da prosilčevi zahtevi ni bilo mogoče ugoditi niti z delnim dostopom do informacij javnega značaja na podlagi 7. člena ZDIJZ, saj zvoka in vsebine na zvočnem posnetku namreč tehnično ni mogoče ločiti. 

V pritožbi z dne 29. 9. 2022 je prosilec navajal, da je 22. julija potekala seja Onkološkega inštituta Ljubljana. Na družbenem omrežju Twitter je poznavalka področja zdravstva in redna profesorica na Fakulteti za zdravstvo …in … že … zapisala, da naj bi takratna generalna direktorica inštituta …, od predsednika sveta … prejela zahtevo, naj odstopi. Svetniki na delu seje 22. julija, ki je bil odprt za javnost, o odstopu … niso govorili. Nato so točko »Razno« zaprli za javnost. Po koncu razprave so bili mediji pisno obveščeni, da je .. podala odstopno izjavo. STA je na … naslovila prošnjo za komentar odstopa … a odgovora ni prejela. Prav tako odstopa ni želela komentirati …. Glede na navedene zapise na družbenem omrežju Twitter in dejstvo, da je … odstopila nemudoma po razpravi, ki je bila zaprta za javnost, prosilec meni, da upravičeno domneva, da so svetniki organa pod točko Razno razpravljali tudi o odstopu …. Ocenjuje, da ima javnost pravico vedeti za razloge za odstop direktorja javnega zdravstvenega zavoda, ki je odgovoren za zakonito vodenje zavoda, ki se financira z javnim denarjem. Dostop do zvočnega posnetka točke, zaprte za javnost, bi lahko pomagal razjasniti okoliščine odstopa …. Nenazadnje bi lahko odstopila zaradi nezakonitega početja, ali pa zaradi osebne stiske zaradi pritiskov katerega od članov sveta. Glede na to, da niti … niti … ne želita govoriti o odstopu, je edini način, da se ugodi pravici javnosti do obveščenosti, dostop do omenjenega zvočnega posnetka. Ob tem poudarja, da je pred tem zaprosil za dostop do prepisa (magnetograma) seje, vključno z omenjeno točko, a je organ prošnjo zavrnil, ker da transkript ne obstaja. Navajal je še, da delo sveta organa in predsednika sveta … po spremembah v organizaciji na ministrstvu za zdravje nadzoruje v. d. direktorja Urada RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu - …. KPK je zaradi očitkov o navzkrižju interesov …, ki kot v. d. direktorja urada nadzira sebe kot predsednika sveta organa, sicer uvedla predhodni preizkus.

Organ po prejemu pritožbe, izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo, z dopisom, št. 045-0003/2022-4 z dne 10. 10. 2022, poslal v odločanje IP. 

IP je prosilčevo pritožbo, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Po pozivu, je organ IP posredoval še dokument, ki je predmet odločanja, torej zvočni posnetek celotne seje Onkološkega inštituta Ljubljana z dne 22. 7. 2022,

K I. točki izreka

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja ter da zahtevani dokument (zvočni posnetek) pri organu obstaja v materializirani obliki in da spada v delovno področje organa (1. člen in prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Sporno pa je, ali je odločitev organa o zavrnitvi dostopa do tega dokumenta pravilna in zakonita. 
Organ se je v zavrnilni odločbi skliceval na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe ZVOP-1, na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.

V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti: 
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in 
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

Poleg ZVOP-1 se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji neposredno uporablja Splošna uredba o varstvu podatkov. Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov, med drugim tudi določbo definicije osebnega podatka. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba te bistveno ne spreminja. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov torej izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.
 
Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

IP pritrjuje ugotovitvi organa v izpodbijani odločbi, da zvočni zapis med drugim vsebuje glasovne, govorne in druge značilnosti aktivno sodelujočih članov seje in vabljenih udeležencev, pri čemer so ti določljivi po glasu in tudi prek predstavitve imena in/ali priimka oziroma funkcije. V zvezi s temi osebnimi podatki je IP ugotovil, da ne obstaja pravna podlaga za njihovo razkritje, zaradi česar prosilec oziroma javnost do njih ni upravičena. IP je stališče o nedopustnosti tovrstnega razkritja že večkrat zavzel v svojih odločbah, in sicer št.: 090-98/2022 z dne 19. 4. 2022, 090-80/2022 z dne 24. 3. 2022, 090-98/2018 z dne 23. 5. 2018, 090-61/2017/6 z dne 28. 4. 2017, 090-155/2013/10 z dne 25. 10. 2013, ki mu je pritrdilo tudi Upravno sodišče v sodbi, št. II U 469/2013-10 z dne 14. 5. 2014, na katero se sklicuje tudi organ, Vrhovno sodišče RS, pa je s sklepom št. X Ips 382/2014 z dne 2. 3. 2016, zavrglo revizijo zoper navedeno sodbo. Razlogi za nedopustnost takšnega razkritja so namreč sledeči:
•    zvočni zapis razkriva glas oziroma glasovne značilnosti aktivnih udeležencev seje, na primer barvo, ton, glasnost, glasovne motnje (npr. hripavost), frekvenčne značilnosti zvoka, itd. Ti podatki igrajo najprej vlogo biometričnih podatkov, tj. identifikacijskih osebnih podatkov, ki omogočajo identifikacijo govorca, poleg tega pa gre tudi za »navadne« osebne podatke, ki se nanašajo na – prek govora predhodno identificirane – aktivne udeležence seje;
•    zvočni zapis nadalje razkriva tudi jezikovne in govorne značilnosti aktivnih udeležencev seje, na primer hitrost, govorne motnje (npr. »požiranje« posameznih glasov, jecljanje, ipd.), retorične veščine, jasnost izražanja, razločnost, naglas, narečne prvine, tujejezične vložke itd.;
•    glasovne in govorne značilnosti v konkretni govorni situaciji posredno ali neposredno razkrivajo tudi druge lastnosti govorca, na primer govorčevo osebnost, odnos do slušateljev in do stvari, o kateri je govora, vedenje, čustva, razpoloženje in podobno (govorec je na primer lahko aroganten, nestrpen, kritičen, osoren, ponižen, potrpežljiv, prijazen in ljubezniv ipd.).
 
Ti osebni podatki presegajo golo vsebino tistega, kar so povedali aktivni udeleženci seje, zaradi česar tudi niso v objektivni in neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja v smislu tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta zveza je podana le glede vsebine povedanega in dejstva prisotnosti in aktivne udeležbe na seji, varovani pa so zgoraj opisani osebni podatki, ki pa se jih ne da ločiti od vsebine. Povedano drugače, varovani so podatki o tem, kako je bilo povedano, ne pa, kaj je bilo povedanega. Ker zvoka in vsebine tehnično ni mogoče ločiti, in ker se varovani osebi podatki nahajajo na celotnem zvočnem zapisu, organ pa - vsaj po določbah ZDIJZ - ni dolžan izdelati prepisa (magnetograma), se zahtevi prosilca ne da ugoditi niti z delnim dostopom po 7. členu ZDIJZ, ki ga je uveljavlja v zahtevi. 

Poleg navedenih pravnih podlag je v konkretnem primeru treba upoštevati tudi sodno prakso v zvezi z neupravičenimi posegi v zasebnost oseb. Ustavno sodišče RS je glede pravice na glasu že večkrat odločalo, pri čemer je v zadevi opr. št. Up-472/02 navedlo: »da je sodišče že sprejelo stališče, da je človekova zasebnost, katere nedotakljivost zagotavlja 35. člen Ustave RS, v območju človekovega bivanja bolj ali manj sklenjena celota njegovih ravnanj in ukvarjanj, občutij in razmerij, za katero je značilno in konstitutivno, da si jo človek oblikuje in vzdržuje sam ali sam z najbližjimi, s katerimi je v intimni skupnosti, na primer z življenjskim partnerjem, in da v njej biva z občutkom varnosti pred vdorom javnosti ali kogarkoli nezaželenega (odločba št. Up-32/94 z dne 13. 4. 1995, OdlUS IV, 38). Običajen in bistveni del ali vidik te celote so torej tudi človekova ravnanja. Vanje sodi tudi pravica človeka do lastnega glasu, pravica na glasu. Ta zagotavlja vsakomur, da sam odloči o podobi svoje osebnosti v komunikaciji z drugimi. V človekovi besedi se namreč izraža njegova osebnost. K tej temeljni pravici sodi tudi to, da se človek sam odloči o tem, kdo bo slišal vsebino komunikacije - le sogovornik, določena zaključena skupina ljudi ali javnost. Odločitev o sebi in o svoji besedi zajema torej tudi določitev kroga oseb, ki naj slišijo vsebino pogovora. Svojo vsebino najde ta pravica v upravičenju vsakega človeka o tem, ali bo njegov glas posnet in s tem preko nosilca zvoka morda posredovan tretjim osebam, s čimer se beseda in glas od njega ločita in osamosvojita. Zapis daje oblast nad tujo osebo, tujo osebno dobrino, ker omogoča ponovitev in tako posega v izključno pravico osebe, da razpolaga s tem, kar je govorila, da sama odloča, kdo naj to sliši ali kdo lahko to sliši. Človeška komunikacija je z zagotovljenim varstvom v 35., in še posebej v 37. členu Ustave, zaščitena pred tem, da bi besede (nepremišljena ali impulzivna izjava, površno mnenje ali pa kakršenkoli pogovor zaradi vsebine ali tona glasu v drugačnih okoliščinah) pričale proti tistemu, ki jih je izgovoril. Posnetek je avtentično ohranjena beseda ali glas, ki se je s posnetkom ločil od osebe, ki ga je izgovorila.« 

Ob tem IP še poudarja, da so skladno s 3. členom Poslovnika Sveta OI, seje Sveta odprte za javnost, razen če Svet iz utemeljenih razlogov odloči drugače, vendar dejstvo enkratne javnosti seje, še ne predstavlja ustrezne pravne podlage za razkritje osebnih podatkov na zvočnem posnetku v smislu 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Prav tako tudi dejstvo, da se udeleženci seje morebiti kot javne osebnosti pojavljajo tudi v medijih, še ne predstavlja ustrezne pravne podlage v smislu določb Splošne uredbe o varstvu podatkov za nadaljnjo obdelavo (na primer razkritje javnosti) obravnavanih osebnih podatkov. Osebnih podatkov na konkretnem zvočnem posnetku namreč ni mogoče v celoti enačiti z osebnimi podatki, razkritimi pri drugih javnih nastopih ali drugih oblikah pojavljanja v javnosti. V skladu z določbami Splošne uredbe o varstvu podatkov 12., 13. in 14. člena morajo biti posamezniki v primeru snemanja sej predhodno seznanjeni, da se seja snema, kdo bo upravljavec in kdo uporabnik teh posnetkov, na kakšen način oziroma za kakšne namene se bodo posnetki uporabljali (npr. za namen priprave zapisnika, namen posredovanja posnetka medijem ali za namen objave na svetovnem spletu) in koliko časa se bodo shranjevali. Snemanje sej organa v Poslovniku Sveta OI ni izrecno urejeno. V 23. členu je določeno le, da se o delu na seji Sveta, na podlagi magnetnega zapisa, napiše zapisnik. Vendar IP opozarja, da teh določb poslovnika ni mogoče razumeti kot zadostne zakonske podlage za obdelavo osebnih podatkov za namen dostopa do informacij javnega značaja, kjer mora obdelava vedno temeljiti na zakonu. Nikakor pa ni dopustno citiranih določb Poslovnika tolmačiti v smislu, da prisotni na seji konkludentno privolijo tudi v posredovanje zvočnih posnetkov javnosti. Tolmačenja, da so zvočni posnetki prosto dostopni javnosti, pa tudi ni mogoče sprejeti na podlagi 1. člena Sprememb in dopolnitev Poslovnika Sveta OI z dne 16. 6. 2022, ki v drugem odstavku določa, da je delovanje Sveta IO javno. Namreč samo dejstvo, da so seje sveta zavoda odprte za javnost, IP razume v smislu, da se jih ima javnost pravico udeležiti in pod pogoji iz, npr. poslovnika zavoda, tudi sodelovati v razpravi. Javnosti delovanja pa po mnenju IP ni mogoče razumeti tako široko, da je zvočne posnetke sej nadalje mogoče obdelovati in objaviti povsem neodvisno od volje posameznikov, katerih osebni podatki so na posnetku, in ne da bi bili ti posamezniki vnaprej seznanjeni z namenom obdelave njihovih osebnih podatkov (zvočnih posnetkov). Glede na navedeno dejstva, da so seje javne, ni mogoče razumeti, da je s tem določen tudi namen obdelave posnetkov. 

Javni interes

Ker je prosilec v pritožbi med drugim navajal, da ocenjuje, da ima javnost pravico vedeti za razloge za odstop direktorja javnega zdravstvenega zavoda, ki je odgovoren za zakonito vodenje zavoda, ki se financira z javnim denarjem in poudaril svojo vlogo novinarja, je IP, v okviru presoje materialnega prava po uradni dolžnosti, v nadaljevanju opravil tudi presojo, ali za razkritje osebnih podatkov obstaja javni interes v smislu drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Takšna odločitev je smiselno skladna tudi s prakso Upravnega sodišča v nedavni sodbi, opr. št. I U 1382/2019-28 z dne 26. 5. 2022 (23. točka obrazložitve), iz katere izhaja, da lahko IP izvaja test javnega interesa po uradni dolžnosti ob upoštevanju logične metode razlage določbe drugega odstavka 6. člena ZDIJZ in izhodišč 247. člena ZUP, ki določa obseg pritožbenega preizkusa izpodbijanega akta. 

Iz določbe drugega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, ne glede na določbe prejšnjega odstavka (kjer so urejene izjeme od prosto dostopnih informacij, opomba IP), če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonsko določenih primerih, med katerimi pa ni izjeme varstva osebnih podatkov.

V zvezi z izvedbo testa interesa javnosti, IP najprej pojasnjuje, da je v skladu z novejšo sodno prakso 
pojem javnega interesa nedoločen pravni pojem, ki ga je treba vsebinsko napolniti v vsakem konkretnem primeru. Javni interes je abstrakten in splošen, kaže pa se kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih zadevah in pri porabi javnih sredstev. Javni interes se kaže tudi v odprti razpravi o pomembnih družbenih temah. Podan je v vseh vrstah situacij, v katerih je izražena potreba po odgovornosti in transparentnosti odločanja, in ki sprožajo javno razpravo. Javni interes je močan na primer v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd. 

Bistvo presoje testa javnega interesa je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Gre torej za izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Gre za tehtanje, s katerim mora organ oziroma IP pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno varovanimi osebnimi podatki. IP je tako v nadaljevanju moral presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij večji od interesa, zaradi katerega so te informacije varovane kot osebni podatek konkretnih posameznikov, na katere se nanašajo. 

Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do obravnavanih dokumentov na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo to za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkretne dokumente. Prosilec javni interes konkretizira s sklicevanjem, pravico vedeti za razloge za odstop direktorja javnega zdravstvenega zavoda, ki je odgovoren za zakonito vodenje zavoda, ki se financira z javnim denarjem in poudaril svojo vlogo novinarja. Po presoji IP ti argumenti niso dovolj tehtni, da bi presegli razloge, na katerih temelji opredelitev izjeme od prostega dostopa v konkretnem primeru.

V osnovi je torej podan javni interes po varovanju osebnih podatkov zadevnih posameznikov kot (aktivnih) udeležencev seje sveta javnega zavoda, kar pa ne pomeni, da ni v določenih okoliščinah mogoč širši dostop do konkretnih informacij iz obravnavanih dokumentov. Torej, zgolj konkretni razlogi, za konkreten primer, so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesa javnosti, s čimer se preseže tudi z zakonom opredeljena t.i. izjema varstva osebnih podatkov. 

Vendar pa v obravnavanem primeru, po poslušanju predmetnega zvočnega posnetka, IP tehtanje vseh okoliščin pripelje do zaključka, da interes javnosti za razkritje zahtevanega posnetka v konkretnem primeru ni močnejši od interesa, da se informacija ne razkrije zaradi varovanja biometričnih osebnih podatkov v posnetku omenjenih oziroma udeleženih, oseb. IP se sicer strinja s prosilcem, da mora biti delovanje javnega zavoda transparentno in s tem tudi samo imenovanje oziroma razreševanje vodstva javnega zavoda, vendar IP, ob poslušanju zvočnega posnetka ugotavlja, da posredovanje konkretnega posnetka javnosti, ne bi v ničemer pripomoglo k transparentnosti delovanja javnega zavoda oziroma še manj k razjasnitvi okoliščin odstopa generalne direktorice, s čimer prosilec utemeljuje javni interes. Zato razkritje posnetka ne bi bistveno in kvalitativno pripomoglo k javni razpravi o tej zadevi. Javnost namreč z razkritjem zahtevanega posnetka ne bi pridobila več informacij o okoliščinah odstopa generalne direktorice javnega zavoda. Bi pa takšno razkritje posnetka nesorazmerno poseglo v zasebnost aktivnih udeležencev na posnetku in pomenilo nesorazmerno obdelavo njihovih osebnih podatkov. Ob tem pa IP še pojasnjuje, da sama tema odstopa generalnega direktorja javnega zavoda, čeprav gre za zdravstveni zavod oziroma inštitut, ni neposredno povezana z vrednoto javnega zdravja, zaradi varovanja katere bi morebiti lahko obstajal javni interes za razkritje zahtevanih podatkov. Vrednota javnega zdravja, ki je ena izmed okoliščin, v katerih tudi sodna praksa prepoznava prevladujoč interes javnosti za razkritje podatkov, se namreč nanaša na primere, ki so z javnim zdravjem neposredno povezani . Kar pa ne velja za konkretni primer, kjer gre za razkrivanje podatkov o okoliščinah odstopa generalne direktorice javnega zavoda, torej za ravnanje, povezano z upravljanjem in delovanjem javnega zavoda. Ob tem pa IP tudi poudarja, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«. Podatki, ki jih zahteva prosilec, so morebiti interesantni za javnost, pretehta pa javni interes, da so konkretni podatki nedostopni javnosti. IP se ob tem sklicuje na sodbo Upravnega sodišča št. I U 1992/2010-28 z dne 28. 9. 2011, v kateri je sodišče navedlo, da se ne more strinjati s tem, da bi zaradi medijske odmevnosti lahko bil javni interes glede razkritja močnejši od varovanja poslovne skrivnosti podjetja. Po mnenju sodišča je torej mogoče uporabiti določilo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ le v izjemnih primerih in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve. Enako stališče je Upravno sodišče RS zavzelo tudi v sodbi I U 1257/2011 z dne 25. 4. 2012, kjer je zapisalo, da sta javna varnost ali javno zdravje lahko dovolj tehtna razloga za uporabo izjeme iz 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, ne more pa biti dovolj tehten razlog zgolj medijska odmevnost sama po sebi. Javni interes glede razkritja je podan v primeru, če so ogrožene take vrednote, kot je na primer življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno, za kar pa ne gre v konkretnem primeru.

Upoštevajoč vse navedeno IP zaključuje, da v obravnavani zadevi ne vidi konkretnih razlogov, zaradi katerih bi ocenil, da se tehtnica prevesi v prid javnega interesa za razkritje varovanih osebnih podatkov, do katerih je organ zavrnil dostop. Ob tem IP še poudarja, da v obravnavanem primeru sicer ni spregledal, da je prosilec medij, kar je, skladno s sodno prakso , močan argument na strani javnega interesa za razkritje zahtevanih podatkov, ki so opredeljeni kot izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. S tem prosilec kot medij udejanja aktivni vidik svoje ustavne pravice do svobode izražanja (39. člen Ustave RS), ki se kaže v varovanju svobode do posredovanja informacij in mnenj  in opravlja pomembno vlogo »javnega čuvaja« (»public watchdog«). Vendar pa IP poudarja, da je opisana vloga medijev in s tem pravica do svobode izražanja, omejena s pravicami drugih, tudi in največkrat s pravico do zasebnosti , enako pa velja tudi za pravico dostopa do informacij javnega značaja. Nobena od teh ustavnih pravic torej ni absolutna, zato jih je treba v primeru medsebojnega konflikta uravnotežiti, torej doseči pravično ravnovesje med njimi. Kot je že bilo ugotovljeno, zgolj dejstvo, da javnost želi informacije o okoliščinah odstopa generalne direktorice javnega zavoda, v okoliščinah konkretnega primera, ni zadosten razlog, da bi informacije, ki sicer predstavljajo varovane osebne podatke, postale prosto dostopne javnosti. 

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru javni interes za razkritje informacij, ki so bile predmet presoje IP, ni večji od interesa, zaradi katerega so ti podatki zavarovani kot zakonska izjema varstva osebnih podatkov. Posledično tudi niso izpolnjeni pogoji za razkritje presojanih dokumentov na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. 

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je odločitev organa o zavrnitvi dostopa do zahtevanega zvočnega posnetka, pravilna in zakonita, saj za njegovo razkritje, glede na okoliščine konkretnega primera, ne obstaja zakonita pravna podlaga. Pritožbene navedbe so tako v celoti neutemeljene, zato je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo v celoti zavrnil. 

K II. točki izreka: 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz II. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah  oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. 

Postopek vodila    :
Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka