prosilec - Okrožno sodišče v Novi Gorici

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do odločb o brezplačni pravni pomoči za točno določeno osebo. Organ je dostop do zahtevane dokumentacije zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. IP je pritožbo prosilca zavrnil, ker so zahtevani podatki varovani osebni podatki prosilke za BPP. IP je ugotovil, da prav tako ne gre za porabo javnih sredstev, saj ne gre za neposredno izplačilo javnih sredstev upravičencu BPP, posledično ni podana podlaga za razkritje zahtevanih osebnih podatkov.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-497/2025/3

Datum: 12. 12. 2025    

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 17. 9. 2025 in z dne 25. 9. 2025, ki ga zastopa …, zoper odločbo št. Su 523/2025, z dne 12. 9. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Okrožnega sodišča v Novi Gorici, Kidričeva ulica 14, 5000 Nova Gorica (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 17. 9. 2025 in z dne 25. 9. 2025, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici, št. Su 523/2025 z dne 12. 9. 2025, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 3. 8. 2025 na organ naslovil zahtevo, da mu posreduje:

- vse odločbe, s katerimi je bila … dodeljena brezplačna pravna pomoč,

- vse odločbe o izplačilih brezplačne pravne pomoči, na podlagi predložene napotnice pooblaščenke ter informacije, kdaj bodo izdane preostale odločbe o izplačilih,

- odločbo, s katero je bilo odločeno, da … preneha pravica do brezplačne pravne pomoči,

- vse morebitne druge dokumente z informacijami o tem, ali in kako se je presojala dodelitev brezplačne pravne pomoči, zlasti v smislu 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči.

(2) Organ je zahtevi prosilca delno ugodil, in sicer tako, da mu je posredoval sklepe o stroških iz naslova izvajanja brezplačne pravne pomoči, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil. Organ je ugotovil, da je zahteva postavljena po imenu in priimku, ter da se vsebina nanaša na varovane osebne podatke posameznice, navedene v zahtevi, zato je bilo treba zahtevo zavrniti zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. V povezavi s sklepi za odmero stroškov je organ ugotovil, da gre za dostop do podatkov o porabi javnih sredstev, zato je v tem delu zahtevi ugodil, ne glede na obstoj navedene izjeme.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 17. 9. 2025 vložil pritožbo in izpodbijal ugotovitve organa. Navedel je, da so mu osebni in finančni podatki nasprotne stranke kot stranki v postopku že znani, njegova zahteva pa se ne nanaša na osebne podatke, ampak na odločbe organa o porabi javnih sredstev in prenehanju te pravice. Meni, da je posameznica prejemala brezplačno pravno pomoč, četudi do te ni bila upravičena že pred prenehanjem te pravice. Ker gre za dokumente v povezavi s porabo javnih sredstev, meni, da je do njih upravičen. Pritožbo je dne 25. 9. 2025 dopolnil in navedel, da ni prejel vseh odločb o stroških izvajanja brezplačne pravne pomoči, in sicer je v izreku navedenih 6 odločb, v resnici pa jih je bilo več, manjkajoče odločbe so Bpp 88/2023 z dne 13. 3. 2023, Bpp 388/2024 z dne 17. 9. 2024, Bpp 32/2025 z dne 27. 1. 2025. Prav tako odločba ne omenja dveh zavrnjenih odločb, in sicer Bpp 373/2023 in Bpp 185/2024. Prav tako sodišče ni odgovorilo, kdo je presojal utemeljenost vlog za BPP in od katerega datuma naprej prosilka ni več upravičena do BPP in kolikšen je znesek, ki ga je dolžna vrniti državi.

(4) Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP, z dopisom z dne 17. 10. 2025. Dodatno je še navedel, da v zadevi Bpp 88/2023 ni izdal sklepa, ker gre za postopek z nasprotno tožbo v isti pravdi v zvezi s katero je bila BPP dodeljena že z odločbo št. Bpp 405/2022. Ker se je v zvezi s tožbo in nasprotno tožbo vodil enotni pravdni postopek pod eno opravilno številko, so stroški odmerjeni v enotnem sklepu v zadevi Bpp 405/2022. Glede sklepa v zadevi Bpp 388/2024 organ pojasnjuje, da ta ne obstaja, v zadevi je šlo namreč za izplačilo stroškov sodnemu izvedencu, kar je bilo storjeno v okviru sklepa I P 26/2022 in ne v okviru sklepa Bpp. Prav tako ni utemeljen očitek o neposredovanju sklepa Bpp 32/2025, saj je iz navedb prosilca očitno, da bi naj šlo za sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani in ne organa, zato ta z njim niti ne razpolaga niti ni z njim seznanjen. Glede ostalih odločb (tudi o zavrnitvi brezplačne pravne pomoči) se organ sklicuje na obrazložitev odločbe o varstvu osebnih podatkov, saj v tem primeru ni prišlo do porabe javnih sredstev. Glede pritožbenih navedb o neposredovanju podatka o tem, kdo je presojal utemeljenost vlog in od katerega datuma dalje posameznica ni več upravičena do BPP, pa gre za razširitev zahteve, hkrati pa za podatke, ki prav tako predstavljajo varovane osebne podatke posameznice. Prav tako je organ navedel, da je v postopku irelevantno, kdo je prosilec, organ namreč odloča o tem, kaj je javno za slehernega prosilca, ne presoja pa posebnih okoliščin konkretnega prosilca.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v zavrnilnem delu.

(6) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(7) Predmet pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov s sklicevanjem na izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

(8) Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(9) Glede izjeme varstva osebnih podatkov IP pojasnjuje, da se je s 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

(10) Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(11) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(12) Glede na navedeno, IP pritrjuje ugotovitvi organa, da že sam podatek, ali je posamezniku odobrena brezplačna pravna pomoč, kaže na premoženjski status prosilke/ca BPP, kar pomeni osebni podatek po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.[1] Ker zahtevani podatki predstavljajo osebne podatke, je te mogoče prosilcu posredovati le, če je podana zakonska podlaga.

(13) Ne glede na obstoj izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali, ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Prosilec je v pritožbi navedel, da se zahtevani dokumenti nanašajo na brezplačno pravno pomoč, ki se izplačuje iz javnih sredstev, zato je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali gre za podatke o porabi javnih sredstev.

(14) ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije javnih sredstev, vendar je treba porabo javnih sredstev razlagati v kontekstu namena ZDIJZ, ki je v zagotavljanju odprtosti in preglednosti delovanja javnega sektorja in njegovega razpolaganja z javnimi sredstvi in v javnem interesu. Postopek dodelitve brezplačne pravne pomoči ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZBPP), ki v tretjem odstavku 37. člena določa, da pristojni organ za brezplačno pravno pomoč z odločbo, s katero ugodi prošnji, poleg podatkov o upravičencu določi oziroma navede izrecno obliko in obseg odobrene pravne pomoči (npr. pravno svetovanje pri odvetniku) ter natančno opredeli zadevo, za katero je odobrena brezplačna pravna pomoč (npr. opis zadeve ali številko vpisnika, pod katero se vodi že začeti sodni postopek). Na podlagi šestega odstavka 30. člena ZBPP je izbrani odvetnik, upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči, katere sredstva so pristojnim sodiščem zagotovljena iz proračuna Republike Slovenije. Strošek nudenja brezplačne pravne pomoči, pristojni organ za BPP, nato na podlagi izdanega sklepa izplača izvajalcu BPP, to je odvetniku oz. izvedencu na njegov račun. Iz navedenega izhaja, da ne gre za neposredno izplačilo javnih sredstev upravičenki BPP, temveč izbranemu izvajalcu BPP. Nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki je v tem, da mora biti javnosti dana možnost, da preveri, koliko in komu je organ namenil javna sredstva, v konkretnem primeru ni izpolnjena, saj ne gre za neposredno izplačilo javnih sredstev upravičenki do brezplačne pravne pomoči. Bistvenega pomena v konkretnem primeru je dejstvo, da prejemnik javnih sredstev ni posamezna fizična oseba, ampak subjekt kot pravna oseba. Ime subjekta, ki je prejel javna sredstva, je seveda javno, kot je javna tudi višina celotnih prejetih sredstev, niso pa javni podatki osebe, ki je zaprosila za brezplačno pravno pomoč. Ker v obravnavani zadevi ne gre za neposredno izplačilo iz javnih sredstev upravičenki do brezplačne pravne pomoči, izjema od izjem iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se sklicuje prosilec, ni podana.

(15) IP posledično ugotavlja, da podatek o tem, ali je posameznici dodeljena brezplačna pravna pomoč, v kakšni višini ter preostale okoliščine dodelitve te pomoči, v celoti predstavljajo varovane osebne podatke upravičenke do brezplačne pravne pomoči. Prav tako predstavljajo varovane osebne podatke posameznice podatki o tem, kako se je o dodelitvi BPP presojalo in ali je bila ta odvzeta, kdaj in iz katerih razlogov. Pritožbene navedbe v tej smeri so posledično v celoti neutemeljene.

(16) Glede na to, da je prosilec v zahtevi izrecno navedel ime in priimek fizične osebe, v povezavi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči, IP ugotavlja, da je bilo treba zahtevo zavrniti na podlagi 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katera se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika in zanj zahteva določene (osebne) podatke.

(17) Informacija javnega značaja je lahko prosto dostopna le, če se z njo lahko seznani kdorkoli (načelo erga omnes). IP ugotavlja, da nihče ne bi imel pravice dostopati do zahtevanih dokumentov, če bi pri organu vložil isto zahtevo, ker podlage, da bi se javnost seznanila z osebnimi podatki, premoženjskim stanjem in drugimi okoliščinami pridobitve brezplačne pravne pomoči, splošna javnost v konkretnem primeru nima, saj gre za varovane osebne podatke posameznika, na katerega se tovrstna dokumentacija nanaša. Pri tem je zato povsem irelevantno da konkretni prosilec morebitne tovrstne podatke že pozna, saj se okoliščine posameznega prosilca in vprašanja kaj mu je že znano, v postopku dostopa do informacij javnega značaja ne presojajo, saj so javne le informacije, ki so javne za kogarkoli.

(18) IP je ugotovil tudi, da je organ ustrezno ugotovil dejansko stanje glede izplačilnih sklepov, in sicer da predstavlja podatek o porabi javnih sredstev le podatek o tem, koliko in kateremu odvetniku je bila izplačana vrednost brezplačne pravne pomoči. Ob tem je IP sledil pojasnilom organa glede domnevno manjkajočih sklepov in ugotovil, da je bilo dejansko stanje v izpodbijani odločbi pravilno ugotovljeno. Organ je namreč ustrezno in skladno s predloženo pritožbeno dokumentacijo pojasnil, zakaj sklepi, ki jih v pritožbi navaja prosilec, bodisi ne obstajajo, bodisi z njimi morebiti razpolaga drugo sodišče. Podatka o porabi javnih sredstev ne more predstavljati odločba, s katero posamezniku brezplačna pravna pomoč ni bila dodeljena ali mu je bila odvzeta, saj v takem primeru ne pride do porabe javnih sredstev. Tovrstnih dokumentov, ki predstavljajo varovane osebne podatke posameznika, torej ni mogoče razkriti zaradi instituta porabe javnih sredstev, saj je očitno, da do takšne porabe ni prišlo.

(19) Na podlagi navedenega je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper izpodbijano odločbo, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(20) Posebni stroški v tem postopku niso nastali, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(21) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke     

[1] Enako stališče je IP zavzel že v svoji odločbi št. 090-286/2019-4 z dne 14. 1. 2020.