prosilec - Okrožno sodišče v Mariboru

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal, ali je organ prosilcu posredoval vse informacije. Ugotovil je, da je prosilec v pritožbi zahtevo razširil in da se pritožuje glede informacij, ki jih ni zahteval. Ker je ugotovil, da z drugimi informacijami organ ne razpolaga, je IP pritožbo zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-187/2025/3

Datum: 21. 5. 2025

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …………….(v nadaljevanju: prosilec) z dne 23. 4. 2025, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru, Sodna ulica 14, 2503 Maribor(v nadaljevanju: organ), št. Su 201/2025-6 z dne 22. 4. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 23. 4. 2025 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Su 201/2025-6 z dne 22. 4. 2025 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 25. 3. 2025 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval naslednje: »Ali sodnica………….., ki je po javno dostopnih podatkih predstavnica Okrožnega sodišča v Mariboru v mreži pilotnih sodišč CEPEJ pri Svetu Evrope, prejema v zvezi s to funkcijo:

1. kakršnekoli dodatke k plači, bonuse ali stimulacije;

2. povračila stroškov (npr. za potovanja, nastanitve, dnevnica);

3. dodatne nagrade ali nadomestila za delo v okviru CEPEJ (npr. izplačila iz projektnih sredstev, evropskih razpisov ipd.);

4. ali je bila sodnica v zvezi s to funkcijo napotena na usposabljanja, posvete, konference doma ali v tujini, ter ali so bili s tem povezani kakršnikoli stroški za organ;

5. če obstaja odločba, sklep ali drug interni dokument, s katerim je bila imenovana v to vlogo in v katerem so določene njene naloge, pristojnosti in morebitne ugodnosti.

Prosilec je zahteval dostop do vseh dokumentov, iz katerih so te informacije razvidne (npr. odločbe, sklepi, potni nalogi, obračuni stroškov, evidence plačil, pogodbe, zapisniki ipd.). Če posamezni dokumenti vsebujejo osebne podatke, prosi za delni dostop z anonimizacijo, v skladu s 7. členom ZDIJZ«.

O zahtevi prosilca je organ dne 22. 4. 2025 odločil z odločbo št. Su 201/2025-6 (dalje izpodbijana odločba). Zahtevi prosilca je delno ugodil tako, da mu je posredoval fotokopiji obračuna stroškov za službeno pot v tujino po nalogu št. PN421901-24-00061 z dne 7. 6. 2024 in št. PN421901-25-00089 z dne 16. 4. 2025. V preostalem delu je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ pojasnil, da je bilo najprej treba preveriti, ali dokumenti, ki jih prosilec zahteva, sploh obstajajo v materializirani obliki. Ugotovljeno je bilo, da imenovana zaradi svoje funkcije predstavnice Okrožnega sodišča v Mariboru pri CEPEJ ne prejema nikakršnih dodatkov k plači, bonusov ali stimulacij. Tudi ne prejema nobenih dodatnih nagrad ali nadomestil za delo v okviru CEPEJ. Posledično sodišče ne razpolaga z dokumenti, ki bi se nanašali na tovrstna izplačila. Kot je bilo prosilcu že pojasnjeno z odločbo opr. št. Su 201/2025-3 z dne 24. 3. 2025, sodišče nima nobene dokumentacije, ki bi se nanašala na njeno imenovanje v to vlogo in s katero bi bile določene njene naloge, pristojnosti in morebitne ugodnosti. Prosilcu pa je moč ugoditi v delu zahteve, ki se nanaša na posredovanje dokumentacije v zvezi s povračili stroškov za udeležbo na letnih srečanjih pilotnih sodišč v okviru mreže CEPEJ za leti 2024 in 2025. Ob tem organ pojasnjuje, da z drugimi dokumenti, kot sta potna naloga, ne razpolaga, saj je tukajšnje Okrožno sodišče le pilotno sodišče in je vsa organizacija v zvezi z udeležbo v pristojnosti CEPEJ, ki tudi nosi vse stroške udeležbe posameznega predstavnika. Glede na navedeno je bilo o zahtevi prosilca odločeno, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 23. 4. 2025 vložil pritožbo. Navaja, da je v zahtevi želel pridobiti informacije o:

•pravni podlagi za imenovanje ……….oziroma njeno napotitev,

•povezavi sodelovanja s sodno prakso glede Direktive (EU) 2016/343 in Direktive (EU) 2012/13,

•vsebini morebitnega poročanja,

•stroških, ki so nastali v zvezi s tem sodelovanjem, ne glede na to, ali jih je krilo sodišče, drugi državni organi ali zunanji (EU) financerji.

Z odločbo št. Su 201/2025-6 z dne 22. 4. 2025 je bil zahtevek v celoti zavrnjen z obrazložitvijo, da zahtevani dokumenti ne obstajajo oziroma ne predstavljajo informacij javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. K odločbi sta bili priloženi zgolj dve fotokopiji potnih nalogov. Ne strinja se, da zahtevane informacije ne obstajajo in vztraja, da bi moral organ v tem primeru to izkazati na prepričljiv in preverljiv način, npr. z evidentiranim postopkom iskanja po evidencah ali pisno izjavo pooblaščene osebe. Golo zanikanje brez vsakršne sledljivosti postopka ne zadosti standardu pojasnjevanja po 22. členu ZDIJZ. Izpodbijana odločba ne vsebuje nobenih podatkov o tem, ali je bil opravljen kakršenkoli poskus iskanja zahtevanih informacij v internih ali centraliziranih evidencah sodne uprave, prav tako ne izkazuje, katere osebe so bile pri tem vprašanju kontaktirane, niti ni razvidna sled morebitnega sodelovanja z drugimi institucijami (npr. Vrhovnim sodiščem, Ministrstvom za pravosodje ali CEPEJ). V tem kontekstu je skrajno nenavadno, da:

•Okrožno sodišče v Mariboru trdi, da z nobenim dokumentom v zvezi s sodelovanjem sodnice ….v CEPEJ ne razpolaga (odločba Su 201/2025-6),

•isto sodišče je 24. 3. 2025 v drugi zadevi (odločba št. Su 201/2025-3) zavrnilo dostop do informacij z obrazložitvijo, da nima nobenih podatkov o evropskih projektih, povezanih z e-dokazi ali sodelovanjem s CEPEJ.

Še bolj zaskrbljujoče je, da sodišče za celotno mednarodno sodelovanje, ki naj bi trajalo več let in je del EU strategije digitalizacije pravosodja, kot edini obstoječi dokument predloži dva potna naloga. Takšna razlaga je v očitnem nasprotju z osnovnimi načeli sodne uprave, standardi odgovornosti za porabo javnih sredstev in evropskimi pričakovanji glede poročanja in transparentnosti projektov, sofinanciranih iz EU sredstev.

Prosilec je dne 13. 5. 2025 vložil še dopolnitev pritožbe, in sicer je navedel, da je pri IP dne 12. 5. 2025 vložil ločeno pritožbo zoper odločbo Vrhovnega sodišča RS, ki se prav tako nanaša na zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja v zvezi s sodelovanjem slovenskega sodstva v okviru CEPEJ in domnevnim prenosom evropskih praks na Okrožno sodišče v Mariboru. Predlaga, da IP oba postopka združi.

Pritožbo prosilca je organ dne 25. 4. 2025, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP, dne 15. 5. 2025 pa je organ IP posredoval še dopolnitev pritožbe prosilca z dne 13. 5. 2025.

Pritožba ni utemeljena.

1. Meje preizkusa s strani pritožbenega organa in vsebina zahteve prosilca z dne 25. 3. 2025, o kateri je bilo odločeno z izpodbijano odločbo

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločitev tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP najprej ugotavlja, da je prosilec s pritožbo zahtevo razširil, kar pa ni skladno s 133. členom ZUP, ki določa, da lahko ob uvedbi postopka stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oz. spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje.

Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval in o katerih organ z izpodbijano odločbo ni odločil. Prosilec v pritožbi sicer navaja, da je v zahtevi z dne 25. 3. 2025 zahteval informacije o »pravni podlagi za njeno imenovanje oziroma napotitev,

•povezavi sodelovanja s sodno prakso glede Direktive (EU) 2016/343 in Direktive (EU) 2012/13,

•vsebini morebitnega poročanja,

•stroških, ki so nastali v zvezi s tem sodelovanjem, ne glede na to, ali jih je krilo sodišče, drugi državni organi ali zunanji (EU) financerji«, vendar to iz zahteve prosilca z dne 25. 3. 2025 ne izhaja.

Iz zahteve z dne 25. 3. 2025, o kateri je organ odločil z izpodbijano odločbo, namreč izhaja, da je prosilec zahteval podatke o tem, »ali imenovana sodnica, ki je po javno dostopnih podatkih predstavnica Okrožnega sodišča v Mariboru v mreži pilotnih sodišč CEPEJ pri Svetu Evrope, prejema v zvezi s to funkcijo:

1. kakršnekoli dodatke k plači, bonuse ali stimulacije;

2. povračila stroškov (npr. za potovanja, nastanitve, dnevnica);

3. dodatne nagrade ali nadomestila za delo v okviru CEPEJ (npr. izplačila iz projektnih sredstev, evropskih razpisov ipd.);

4. ali je bila sodnica v zvezi s to funkcijo napotena na usposabljanja, posvete, konference doma ali v tujini, ter ali so bili s tem povezani kakršnikoli stroški za organ;

5. če obstaja odločba, sklep ali drug interni dokument, s katerim je bila imenovana v to vlogo in v katerem so določene njene naloge, pristojnosti in morebitne ugodnosti.«

Prosilec je torej v zahtevi zahteval finančne podatke o sodelovanju imenovane v okviru CEPEJ, v pritožbi pa je svojo zahtevo vsebinsko razširil na vse informacije o njenem sodelovanju v okviru CEPEJ, pri čemer pa, kot že pojasnjeno zgoraj, se glede informacij, ki niso bile predmet njegove zahteve z dne 25. 3. 2025 in o katerih ni bilo odločeno z izpodbijano odločbo, ne more pritožiti. V tem postopku je torej IP kot pritožbeni organ dolžan izpodbijano odločbo presojati v mejah zahtevka prosilca z dne 25. 3. 2025, zato informacije, ki niso bile del te zahteve, tudi niso bile predmet presoje IP.

2. Dopolnitev pritožbe in predlog prosilca, da se postopka združita

IP dalje ugotavlja, da je prosilec dopolnitev pritožbe podal pri organu dne 13. 5. 2025, kar je po izteku pritožbenega roka (izpodbijana odločba mu je bila vročena 23. 4. 2025), zato je dopolnitev pritožbe prepozna in tako nedovoljena, ker je podana izven 15 – dnevnega pritožbenega roka. Tudi, če bi prosilec dopolnitev pritožbe podal pravočasno, pa IP njegovemu predlogu po združitvi obeh postopkov ne bi mogel slediti, ker za združitev postopka niso izpolnjeni pogoji iz 130. člena ZUP. Zahtevka prosilca se namreč ne opirata na isto dejansko stanje, v dveh postopkih na prvi stopnji pa sta odločala dva različna stvarno pristojna organa.

3.   Informacija javnega značaja

Dalje se je IP ukvarjal z vprašanjem, ali je pritožba prosilca utemeljena po vsebini, torej, ali je organ prosilcu posredoval vse informacije, s katerimi razpolaga v zvezi z zahtevo prosilca z dne 25. 3. 2025.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

4.   Kriterij »materializirane oblike«

Kot izhaja iz zgoraj navedene določbe in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, odgovorov, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.

Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve ali za potrebe prosilca pridobiti od drugih organov.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

Ker je organ že v izpodbijani odločbi smiselno in skladno pojasnil, da imenovana v zvezi s sodelovanjem v mreži pilotnih sodišč CEPEJ pri Svetu Evrope ni prejela nobenih dodatkov k plači, bonusov ali stimulacij in da tudi ne prejema nobenih dodatnih nagrad ali nadomestil za delo v okviru CEPEJ, IP ne dvomi v to, da organ s temi dokumenti dejansko ne razpolaga, v delu, v katerem pa jih ima (potna naloga), pa jih je prosilcu tudi posredoval. V nasprotno IP niso prepričale niti pritožbene navedbe, da bi organ moral izkazati poskus iskanja zahtevanih informacij po različnih bazah in katere osebe je pri tem kontaktiral. Na takšen način bi organ lahko ugotavljal dejansko stanje, če bi bilo to sporno ali nejasno. Ker pa je izpodbijano odločbo podpisala in izdala predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru kot predstojnica organa, za katero IP ne dvomi, da je seznanjena tako z delovnimi obveznostmi zaposlenih, kot s (finančno) naravo njihovega sodelovanja v različnih projektih, v katerih sodelujejo v imenu organa,  IP ocenjuje, da je organ pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje in mu je  zato v celoti sledil. Ob tem tudi prosilec ni navedel nobenih nasprotnih dejstev in dokazov, ki bi IP prepričali o nasprotnem (npr. da je imenovana dejansko prejela finančne dodatke za sodelovanje v okviru CEPEJ in kako mu je to znano).

V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca, da je zaskrbljujoče, da organ za celotno mednarodno sodelovanje nima nobenih dokumentov, razen dveh potnih nalogov in da je skrajno nenavadno, da z nobenih drugim dokumentov o sodelovanju v CEPEJ ne razpolaga, pa IP ponovno poudarja, da v tem pritožbenem postopku, v okviru zahteve prosilca z dne 25. 3. 2025, niso bili predmet presoje vsi dokumenti o sodelovanju organa v CEPEJ, ampak le dokumenti v zvezi s finančnimi izplačili s strani organa, kot izhajajo iz zahteve prosilca. Kot že večkrat pojasnjeno, prosilec s pritožbo zahteve namreč ne more razširiti. Posledično pa so neutemeljene tudi njegove pritožbene navedbe s tem v zvezi.

IP po pregledu spisovne dokumentacije in navedb organa, ne dvomi v ugotovitev organa v izpodbijani odločbi, da z drugimi zahtevanimi dokumenti, kot tistimi, ki so bili prosilcu že posredovani, ne razpolaga. IP je zato pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[1] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.