prosilec - Okrožno sodišče v Mariboru

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja, ali imajo sodniki in sodno osebje dostop do internetnih strani oziroma ali obstajajo kake omejitve. Po preučitvi pritožbe IP ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-93/2025/2

Datum: 1. 4. 2025

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 19. 3. 2025, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru, Sodna ulica 14, 2503 Maribor (v nadaljevanju: organ), št. Su 191/2025-2 z dne 14. 3. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca, z dne 19. 3. 2025 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Su 191/2025-2 z dne 14. 3. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1)  Prosilec je dne 19. 2. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval, v elektronski obliki, posredovanje naslednjih informacij:

-  Ali imajo sodniki in drugo sodno osebje na Okrožnem sodišču v Mariboru možnost dostopa do javno dostopnih spletnih strani, kot so: www.24ur.com, www.sodisce.si, www.facebook.com, ter druge spletne strani, ki so splošno dostopne javnosti?

-  Če dostop do takšnih spletnih strani ni omogočen, prosilec prosi za obrazložitev: katere tehnične omejitve preprečujejo dostop, katere pravne omejitve preprečujejo dostop in ali obstajajo interna pravila, ki omejujejo ali onemogočajo dostop do javno spletnih strani?

(2)  O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. Su 191/2025-2 z dne 14. 3. 2025, s katero je zahtevo prosilca zavrnil, ker niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ še navedel, da imajo sodniki in sodno osebje dostop do interneta.

(3)  Dne 19. 3. 2025 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo, v kateri je navedel, da organ sicer trdi, da ne razpolaga z dokumenti o omejitvah dostopa do interneta, pri čemer je to v neskladju s tem, da osebje ima dostop do interneta in da obstaja IT služba, ki omejitve tehnično izvaja, upravljanje omejitev pa je praviloma centralizirano. Organ se v obrazložitvi sklicuje na odločbo IP, ki še ni javno objavljena in prosilec ne more preveriti relevantnosti sklicevanja. Prav tako se organ sklicuje na sodbo Upravnega sodišča, ki pa ne obravnava vprašanje dostopa ali omejitve dostopa do interneta v sodstvu. Prosilec še navaja, da je razkritje teh informacij v javnem interesu, saj omejitve dostopa do interneta lahko vplivajo na učinkovitost sodnega dela.

(4)  Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 20. 3. 2025, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

(5)  IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(6)  IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

(7)  Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(8)            IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP dodaja, da iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga.

(9)            Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oziroma pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oz. predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. ZDIJZ tako prosilcem ne nudi pravice od organa terjati odgovore na vprašanja oziroma podajati zahtevana pojasnila, prav tako od organov ne zahteva, da analizirajo razpoložljive podatke in dokumente, da bi ugodili zahtevi prosilca.

(10)          Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

(11)          Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi vpogleda v obravnavana vprašanja iz prosilčeve zahteve, IP nima nobenega utemeljenega razloga, da ne bi sledil odločitvi organa. Kot že navedeno, organ prosilcu, na podlagi določb ZDIJZ, ni dolžan podajati zahtevanih pojasnil in odgovarjati na vprašanja, da bi zadostil zahtevi prosilca. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.).

(12)          Ne glede na navedeno je sicer organ prosilcu na njegovo vprašanje glede dostopa sodnikov in sodnega osebja od interneta odgovoril v obrazložitvi izpodbijane odločbe, vendar pa to ni del postopka po ZDIJZ in presoje IP v pritožbenem postopku. Očitek prosilca je torej usmerjen v pridobitev odgovorov na vprašanja in pojasnil, kar pa ne more biti predmet varstva v pritožbenem postopku po ZDIJZ. IP je namreč pristojen presojati informacije zgolj v obliki dokumenta, ali predstavljajo informacije javnega značaja in posledično odločiti, ali jih je organ dolžan posredovati prosilcu, ne more pa odrejati organom, da odgovorijo na zastavljena vprašanja oziroma da podajo pojasnila. Res je, da z vidika varstva pravic prosilcev po ZDIJZ, IP vselej spodbuja organe, da tudi v primeru zastavljenih vprašanj, preverijo, ali razpolagajo z dokumenti, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja in jih posredujejo prosilcem. Vendar pa slednje, kot rečeno, ne more biti predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Poleg tega pa v obravnavanem primeru IP ne more očitati organu, da ni želel prosilcu posredovati želenih informacij, saj mu je odgovor posredoval v obrazložitvi izpodbijane odločbe.

Če se prosilec s podanim pojasnilom ne strinja, pa to za postopek po ZDIJZ ne more biti relevantno, saj je IP pristojen zgolj za ugotovitev, ali informacija obstaja in ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, prav tako pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.

(13)          IP še dodaja, da so neutemeljene pritožbene navedbe glede napačnega sklicevanja organa na odločbo IP in sodno odločbo Upravnega sodišča, saj je organ svojo odločitev pravilno utemeljil z materialnimi zakonskimi določbami ZDIJZ, odločbe organov in sodne odločbe pa niso formalni pravni vir.

(14) Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da prosilec ni zahteval dostopa do informacij javnega značaja, kot jih opredeljuje 4. člen ZDIJZ in da je pritožba prosilca neutemeljena, zato je potrebno njegovo pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrniti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(16) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[1] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.