prosilec - Okrožno sodišče v Mariboru
+ -Številka: 090-51/2025
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentacije v zvezi z načinom vlaganja vlog za brezplačno pravno pomoč. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
ODLOČBA:
Številka: 090-51/2025/2
Datum: 6. 3. 2025
Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilec) z dne 14. 2. 2025, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru, Sodna ulica 14, 2503 Maribor (v nadaljevanju organ), št. Su 130/2025-2 z dne 10. 2. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca, z dne 14. 2. 2025 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Su 130/2025-2 z dne 10. 2. 2025, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
(1) Prosilec je dne 24. 1. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval, v elektronski obliki, posredovanje naslednjih informacij:
- na katero zakonsko podlago se opira praksa Službe za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP), ki določa, da je vlogo ali dopolnitev vloge za brezplačno pravno pomoč mogoče vložiti zgolj po pošti ali osebno v sprejemni pisarni sodišča;
- kopijo morebitnih notranjih pravilnikov ali usmeritev, ki urejajo obravnavo vlog za BPP v digitalni obliki;
- pojasnilo, zakaj Služba za BPP ne omogoča obravnave digitalno vloženih vlog, kljub temu da Okrožno sodišče v drugih postopkih uporablja digitalno komunikacijo (npr. sistem e-sodstvo ali elektronska pošta).
(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. Su 130/2025-2 z dne 10. 2. 2025, s katero je drugo alinejo zahteve, v kateri je prosilec zahteval posredovanje kopije morebitnih notranjih pravilnikov ali usmeritev, ki urejajo obravnavo vlog za BPP v digitalni obliki, zavrnil, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Prvo in tretjo alinejo zahteve prosilca, ki se nanaša na posredovanje odgovorov na vprašanja, pa zavrgel. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da z dokumenti iz druge alineje zahteve prosilca ne razpolaga, saj sodišče v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, na podlagi drugega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ravna v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ker organ z zahtevanimi pravilniki oz. usmeritvami ne razpolaga, je zahtevo zavrnil. Glede prve in tretje alineje zahteve prosilca je organ pojasnil, da odgovori na vprašanja ne predstavljajo informacij javnega značaja. Ker ni izpolnjen pogoj skladno z drugim odstavkom 17. člena ZDIJZ, v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, je zahtevo v tem delu zavrgel, pri čemer je še navedel, da je s strani prosilca, dne 3. 2. 2025 prejel dopis s podobno vsebino in, da bo na vprašanja prosilca odgovoril z ločenim dopisom.
(3) Dne 14. 2. 2025 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo št. Su 130/2025-2 z dne 10. 2. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da prereka odločbo v celoti, saj organ ni podal nobene zakonske podlage za svojo prakso, niti ni predložil nobenega pravilnika ali internega akta, ki bi to vprašanje urejal, kar pomeni, bodisi zavestno prikrivanje informacij, bodisi izvajanje prakse brez pravne podlage.
(4) Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. Su 130/2025-5 z dne 18. 2. 2025, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
(6) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.
(7) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
(8) IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP dodaja, da iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga.
(9) Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oz. tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oz. predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. ZDIJZ tako prosilcem ne nudi pravice od organa terjati odgovore na vprašanja oz. podajati zahtevana pojasnila, prav tako od organov ne zahteva, da analizirajo razpoložljive podatke in dokumente, da bi ugodili zahtevi prosilca.
(10) Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.
(11) Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi vpogleda v obravnavana vprašanja iz prve in tretje alineje prosilčeve zahteve, IP nima nobenega utemeljenega razloga , da ne bi sledil navedbi organa, da z dokumenti, ki bi vsebovali zahtevane odgovore ne razpolaga v materializirani obliki, torej v obliki že obstoječega dokumenta. Kot že navedeno, organ prosilcu, na podlagi določb ZDIJZ, ni dolžan podajati zahtevanih pojasnil in odgovarjati na vprašanja, da bi zadostil zahtevi prosilca. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.). IP med drugim ugotavlja, da je organ nedvomno pripravljen sodelovati s prosilcem pri reševanju njegove zahteve, saj mu je z dopisom št. Su 112/2025-7 z dne 10. 2. 2025 posredoval dodatna pojasnila v zvezi z njegovimi vprašanji. IP tudi ne dvomi v navedbe, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi notranjih pravilniki ali usmeritev, ki urejajo obravnavo vlog za BPP v digitalni obliki, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Organ je namreč pojasnil, da v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, na podlagi drugega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ravna v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ker zakonsko podlago pri odločanjih sodišča v postopkih brezplačne pravne pomoči predstavljata navedena zakona, organ z drugimi pravilniki oz. usmeritvami ne razpolaga, zato jih prosilcu tudi ne more posredovati. Tudi prosilec v pritožbi ni navedel nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ z zahtevanimi pravilniki dejansko razpolaga, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Glede na vse navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevane informacije pri organu ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP).
(12) IP še pojasnjuje, da bi organ sicer prosilčevo zahtevo iz prve in tretje alineje moral zavrniti, ne zavreči, vendar pa navedena kršitev ne pomeni razloga za razveljavitev oziroma odpravo izpodbijane odločbe, saj je organ pri svojem odločanju dejansko opravil vsebinsko presojo zahteve, napačen je samo njegov izrek o zavrženju. Organ je presojal zahtevane informacije v okviru 4. člena ZDIJZ, pri tem pa ugotovil, da pogoj materializirane oblike ni izpolnjen. Takšna odločitev organa, pa po presoji IP, ni imela za vsebinsko pravilnost odločitve nobenih posledic.
(13) Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.
(14) Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi informacijami, da pa so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti (organ je del zahteve zavrgel namesto zavrnil), ki pa niso bistvene, zato je pritožbo na podlagi drugega 248. člena ZUP zavrni in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(15) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(16) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Urša Pleterski
Raziskovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke