prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

Številka: 090-184/2026/2

Datum: 19. 5. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi novinarke ….., ki jo zastopa Odvetniška družba …… (v nadaljevanju prosilka), z dne 15. 4. 2026, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 341/2026-2 z dne 30. 3. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilke z dne 15. 4. 2026 se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 341/2026-2 z dne 30. 3. 2026 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilka je dne 5. 3. 2026 na organ podala zahtevo za dostop do informacije javnega značaja pisnega odpravka (obrazložitve) oprostilne sodbe okrožnega (prvostopenjskega) sodišča v zadevi opr. št. II …. (obd. …. in drugi) iz septembra 2024. Prav tako je zahtevala sodbo drugostopenjskega sodišča v navedeni zadevi.

(2) Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. Su 341/2026-2 z dne 30. 3. 2026, s katero je delno ugodil zahtevi prosilke tako, da ji je posredoval uvod, izrek in pravni pouk sodnih odločb Okrožnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II K 43596/2016, iz katerih je v skladu s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s 7. členom ZDIJZ, izločil varovane osebne podatke. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da se organ sklicuje na pravne podlage s področja varstva osebnih podatkov in navaja, da je prosilki poimensko znana stranka v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. ….. Zahtevana dokumentacija vsebuje vrsto osebnih podatkov, ki so še toliko bolj izpostavljeni ob dejstvu, da je stranka v postopku prosilki znana, zato z anonimizacijo dokumentov ni mogoče zagotoviti resnične anonimnosti. V skladu z navedenim in določilom o delnem dostopu, vsebovanem v 7. členu ZDIJZ, je organ odločil, da se prosilki posreduje uvod, izrek in pravni pouk sodnih odločb Okrožnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani, iz katerih je izločil varovane osebne podatke.

(3) Prosilka je zoper zgoraj navedeno odločbo dne 15. 4. 2026 po pooblaščenki vložila pritožbo. V njej navaja, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, katere vrste osebnih podatkov je organ prekril, kakšna je družbena vloga oseb, ki uživajo pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Organ se ni opredelil do močnega javnega interesa za razkritje osebnih podatkov in okoliščine, ali so v zadevi tudi javni uslužbenci in javni funkcionarji. Prav tako organ prosilki ni posredoval celotnega dokumenta, čeprav prekritega in tako prosilka ne more preveriti, kaj točno je organ prekril in tako učinkovito braniti svojih pravic, zato je podana bistvena kršitev pravil postopka. Organ je napačno uporabil določbe glede tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, glede tega da gre za javne uslužbence oziroma javne funkcionarje in ni uporabil testa prevladujočega interesa javnosti iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ ter se ni opredelil do številnih okoliščin, ki govorijo v pred temu, da je prevladujoč interes javnosti podan. Po stališču prosilke, bi moral organ razkriti dele zaprošenih obrazložitev, iz katerih izhajajo tudi osebni podatki, ki se nanašajo na vlogo obtožene kot dekanje Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in ker gre za podatke o porabi javnih sredstev. Prav tako gre za postopek, ki obravnava kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja, zato je interes za transparentnost še bolj poudarjen. Prav tako so se obtožbe nanašale na izplačila javnim uslužbencem, zato gre za vprašanje porabe javnih sredstev. Do teh podatkov je organ nepravilno omejil dostop tudi že v uvodu in izreku zahtevanih sodb. Nadalje se prosilka sklicuje na prakso IP, iz katere izhaja, da je IP dostop odobril tudi do obrazložitev sodnih odločb, iz katerih izhaja kršitev zakonov oziroma predpisov v primeru ko gre za podatke o upravljanju z javnimi sredstvi oziroma ko gre za ravnanje oseb na uradnem položaju. Prosilka prevladujoč interes javnosti podkrepi s sklicevanjem na publicistične prispevke, ki so bili v javnosti naslovljeni kot Afera dodatki in ki v javnosti ni dobila epiloga. Prosilka navaja, da se je zadevna posameznica glede navedenih sodb v javnosti tudi opredeljevala, navajala, da je bil kazenski postopek politično motiviran in navedla, da bo javnosti dogajanje tudi sama prikazala. Prosilka opozarja, da je bil kazenski postopek za zadevno posameznico ugodno zaključen, zato ni najti argumenta, da bi ne bili dokumenti razkriti javnosti. Podatki iz dokumentov se nanašajo na opravljanje službenih dolžnosti in položaj zadevne posameznice v visokošolskem zavodu, ki je financiran iz javnih virov. Konkretno prosilka preiskuje, ali držijo navedbe portala Preiskovalno.si ter odvetnice zadevne posameznice, da je sodišče presodilo, da je Ekonomska fakulteta dodatke za stalno pripravljenost izplačevala na podlagi dejanskih obremenitev zaposlenih in je bil to razlog za oprostilno sodbo, kar brez obrazložitve sodb ni mogoče preveriti. Ob tem izpostavlja odločbo IP, iz katere izhaja, da je glede sodbe, ki se je nanašala na bančno kriminaliteto, IP poudaril, da je brez dvoma zaželeno, da javni diskurz v čim večji meri temelji na verodostojnih podatkih in ne na pavšalnih govoricah.

(4) Organ je z dopisom št. Su 341/2026 z dne 22. 4. 2026, pritožbo, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP. Ob tem je navedel, da je prosilki poimensko znana stranka v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. …... Zahtevana dokumentacija vsebuje vrsto osebnih podatkov, ki so še toliko bolj izpostavljeni ob dejstvu, da je stranka v postopku prosilki znana, zato z anonimizacijo dokumentov ni mogoče zagotoviti resnične anonimnosti. Organ navaja, da je bil izrek kazenske sankcije javen in so imeli novinarji, ki so spremljali proces možnost, da se ga udeležijo. S tem je bilo omogočeno novinarsko in raziskovalno delo in pravica javnosti do obveščanja. Vsak novinar, ki je spremljal in poročal o zadevi, bi se udeležil razglasitve in javnost takoj seznanil z zadevo. V obravnavanem primeru pa organ odloča po načelu »erga omnes«, kar pomeni, da so določene informacije prosto dostopne za vse, ne glede na to kako nekdo zaprosi za dokument (z navedbo opravilne številke ali imena) in ni javna samo za konkretnega prosilca. Za posredovanje celotne sodne odločbe in osebnih imen udeležencev v njej po mnenju organa ni pravne podlage. Prosilka je zaprosila za sodne odločbe po osebnem imenu obtoženke. Ob tem organ dodaja, da Vrhovno sodišče v okviru svojih pristojnosti objavlja sodno prakso na spletu, kjer so v dokumentih zakriti vsi identifikacijski podatki udeležencev kot tudi oseb, ki opravljajo javno funkcijo (izvedenci, odvetniki,…). Če bi IP pritožbi ugodil, bi to pomenilo, da so mediji upravičeni do neanonimiziranih sodnih odločb in bi sodišča lahko nekritično objavljala vse sodne odločbe, ker tako po mnenju prosilke veleva pravica javnosti do obveščanja. Hkrati organ pojasnjuje, da lahko vsakdo pride do podatka o obtoženem (osebno ime) v času javne objave narokov in po izdaji sodbe zaprosi za celotno neanonmizirano sodbo. S tem pa bi ZDIJZ, vsaj v razmerju do posredovanja sodnih dokumentov, povsem izgubil pomen. Novinarji in ostala javnost imajo to pravico zagotovljeno z udeležbo na samih (praviloma) javnih glavnih obravnavah kot tudi z navzočnostjo ob razglasitvi sodnih odločb. Ko pa gre za posredovanje dokumentov – sodnih odločb, je treba upoštevati izjeme, ki jih določa ZDIJZ.

Pritožba je utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ zahtevi prosilke delno ugodil, tako da ji je omogočil dostop do uvoda, izreka in pravnega pouka sodbe prve in druge stopnje, tako, da je izločil varovane osebne podatke, pri čemer pa iz same odločbe ne izhaja, kateri so ti podatki, glede katerih je organ ugotovil izjemo od prostega dostopa zaradi varovanja osebnih podatkov. Organ je zgolj povzel zakonske določbe glede varstva osebnih podatkov, ni pa se konkretno opredelil do vsebine teh podatkov in svojo odločitev utemeljil. IP ugotavlja, da je odločba glede zatrjevane izjeme v tem delu neobrazložena in se je ne da preizkusiti, zato gre za bistveno kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

(7) Obliko, način izdaje in sestavne dele odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. Vsebino izreka določa ZUP v 213. členu, vsebina obrazložitve upravne odločbe pa v 214. členu ZUP. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen). Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilke pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

(8) Na podlagi navedenega je IP odločitev organa odpravil in odločil, da zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek (tretji odstavek 251. člena ZUP). Skladno z načelom ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP, IP namreč ocenjuje, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanim dokumentom in podrobno pozna vsa relevantna dejstva.

Varstvo osebnih podatkov in javni interes

(9) Glede na to, da je organ z izpodbijano odločbo prosilki delno ugodil in dovolil delni dostop (7. člen ZDIJZ) s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), pri čemer varovanih osebnih podatkov ni konkretneje opredelil, IP z namenom pravilne ugotovitve dejanskega stanja in zakonite odločitve, organu podaja napotila za odločanje v ponovljenem postopku.

(10) Tretja točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2).

(11) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Glede na navedeno IP opozarja, da v krog varstva osebnih podatkov (torej podatkov v zvezi z fizično osebo) ne sodi navedba nazivov pravnih oseb ali njihovih zastopnikov, saj so le ti javno dostopni v Poslovnem registru.

(12) Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je namreč dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) oziroma ko gre za okoljske podatke (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

(13) IP glede na to, da se sodbi nanašata na medijsko odmevno zadevo, ki se tiče kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, prav tako je prosilka v obravnavani zadevi novinarka, ki ima kot taka dolžnost posredovati informacije v vseh zadevah, ki zadevajo javnost,[1] opozarja še na test prevladujočega interesa javnosti glede razkritja varovanih osebnih podatkov, ki ga mora v ponovljenem postopku opraviti organ.

(14) Test prevladujočega interesa javnosti določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih (kamor varovani osebnih podatki ne sodijo).

(15) Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa javnega interesa je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test javnega interesa zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko javni interes s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova javnega interesa torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa javnega interesa omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo javni interes za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno«.[2] Test interesa javnosti pa se uporabi tudi v primerih, ko bi z njegovo pomočjo odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za javnost.[3] Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Gre za tehtanje, s katerim mora organ oziroma IP pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno nad varstvom upravnega postopka. Bistveno pa je, da se test javnega interesa uporablja samo za konkreten primer, kar pomeni, da ga je potrebno ugotavljati vsakič sproti in glede na okoliščine konkretnega primera.

(16) Pri presoji dopustnosti posega v pravico do zasebnosti mora organ tudi upoštevati, za katero področje zasebnega življenja posameznika gre (ali gre za področje intimnega in družinskega življenja, področje zasebnega življenja, ki ne poteka v javnosti ali področje življenja posameznika v javnosti). V obravnavani zadevi so bila predmetna kazniva dejanja storjena v povezavi z izvajanjem oziroma zlorabo delovne obveznosti posameznikov in njihovega položaja na delovnem mestu v javnem zavodu. Pri tem mora organ izhajati iz pravila: čim manj intimno je področje zasebnega življenja posameznika, tem manjšo pravno varstvo uživa, kadar pride v kolizijo z interesi in pravicami drugih posameznikov, ter pri presoji sorazmernosti upoštevati tudi značilnosti subjekta, v pravico katerega se posega (brez privolitve prizadetega je mogoče pisati o zasebnem življenju osebnosti iz sodobnega življenja, ki zanimajo javnost; mednje štejejo t. i. absolutne osebe iz javnega življenja ter t. i. relativne osebe iz javnega življenja - osebe, ki javnost zanimajo samo v zvezi z nekim konkretnim dogodkom). Upoštevati mora, da so udeleženci postopka sami razkrivali vsebino postopka in o njem govoril v javnosti. Poleg tega so po šestem odstavku 11. člena Sodnega reda, osebna imena strank v kazenskih postopkih informacije javnega značaja, razen če je to izključeno s procesnimi predpisi, za kar pa v obravnavnih zadevah ni šlo.

(17) Družbena občutljivost za pojave (obsodilne sodbe in pritožbene odločitve) nepravilnih ali nezakonitih ravnanj, je pričakovana in primerna, saj se s tem kaže tudi občutljivost družbe na kazniva dejanja zlorabe položaja. Odziv je še toliko večji v primerih škodljivih ravnanj, ki neposredno prizadenejo večjo skupnost oziroma situacije, ki so blizu oziroma v katerih se kot oškodovanca prepozna večje število posameznikov ali celo javni proračun. Pri razkrivanju tovrstnih podatkov moramo upoštevati tudi različne vidike obravnavanja teh kaznivih dejanj, ki so lahko ekonomski, kulturni, politični, pravni in drugi. Lahko povzročajo ekonomsko škodo, zmanjšujejo obseg socialnih pravic, kakovost bivanja v družbi ipd. Zato je potreba po transparentnosti pri preprečevanju teh posledic toliko večja. Dalje IP poudarja, da lahko štejemo, da je javni interes za razkritje v obravnavanem primeru že po naravi stvari bolj izrazen, saj gre za sodbi v kazenskih zadevah. Ker je zatiranje kaznivih dejanj v javnem interesu, je kazensko procesno pravo v večji meri zaznamovano z zasledovanjem javnega interesa. Percepcija ljudi o (ne)prisotnosti tovrstnih kaznivih dejanj v družbi, ne more temeljiti zgolj na splošnem vtisu o njihovem (ne)obstoju, ampak na dejstvih, ki se kažejo tudi v prostem dostopu do tovrstnih informacij (kdo je obtožen, česa je obtožen, v kakšnem okvirju in iz kakšnih razlogov). Javnost je bila z zaključkom konkretnega kazenskega postopka na prvi in drugi stopnji seznanjena z javno razglasitvijo zahtevane sodbe na prvi stopnji in tudi preko medijev. V tem pogledu se kaže pravica javnosti, da bdi nad delom pravosodnih organov, v konkretnem primeru sodišč, ki vodijo kazenske postopke, predvsem z vidika seznanitve s celotnimi odločitvami sodišč. IP v zvezi s tem opozarja na odločbo IP št. 090-273/2020, v kateri je IP prepoznal prevladujoč javni interes za razkritje tudi osebnih podatkov obdolžencev v zadevah gospodarskih kaznivih dejanj.

(18) IP tako zaključuje, da bo moral organ v ponovljenem postopku opraviti presojo osebnih podatkov v dokumentu, tako z vidika izjeme varstva osebnih podatkov, z vidika izvajanja javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnih uslužbencev in porabe javnih sredstev, kot tudi z vidika morebitnega prevladujočega interesa javnosti za razkritje teh podatkov. Pri tem bo moral konkretno navesti, kateri so ti podatki, glede katerih je podana izjema od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in opraviti tudi presojo testa interesa javnosti. Prav tako IP opozarja še na določbo 44. člen ZUP, v skladu s katero mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi, bi lahko vplivala odločitev organa in jim omogočiti udeležbo v postopku. Če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, pa je stranka postopka samo prosilec (a26.a člen ZDIJZ).

Sklepno

(19) Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ napačno uporabil materialno pravo, v postopku pa je prišlo tudi do bistvenih kršitev pravil postopka, zaradi česar se odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.

(20) V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš, 189/20 – ZFRO in 44/25 – ZDOsk-1B) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:                                                                    

Manja Resman, univ. dipl. prav.,                                  

svetovalka Informacijskega pooblaščenca                    

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] S tem prosilec kot medij udejanja aktivni vidik svoje ustavne pravice do svobode izražanja (39. člen Ustave RS), ki se kaže v varovanju svobode do posredovanja informacij in mnenj in opravlja pomembno vlogo »javnega čuvaja« (»public watchdog«).

[2] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1488/2011-95 in št. I U 199272010-28.

[3] Sodba Upravnega sodišča št. IV U 103/2023-26.