prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop zaradi izjeme tajnih podatkov. V pritožbenem postopku  je IP ugotovil, da prosilec ni nasprotoval odločitvi organa, da je podana izjema tajnih podatkov, saj je celo sam navedel, da ve, da so dokumenti, s katerimi razpolaga organ, označeni kot tajni in da njegov namen ni poseg v tajnost podatkov in dokumentov. Glede na navedeno IP obstoja izjeme tajnih podatkov v tem pritožbenem postopku ni posebej presojal, ker to ni bilo sporno. Predmet spora v tem postopku pa je bilo vprašanje, ali je organ dolžan odgovoriti na vprašanja prosilca. Prosilec je namreč v pritožbi izrecno navedel, da vztraja, da mu organ odgovori na zastavljena vprašanja, do česar pa, kot rečeno, prosilec v postopku po ZDIJZ ni upravičen.  Organi na vprašanja prosilca v tem postopku niso dolžni odgovarjati, posledično tudi IP nima pristojnosti, da bi organu naložil, da odgovori na zastavljena vprašanja. Očitek prosilca je bil  torej usmerjen v pridobitev pojasnil in odgovorov na vprašanje, kar pa ne more biti predmet varstva v pritožbenem postopku po ZDIJZ. IP je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-492/2025/3

Datum: 30. 10. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju: prosilec), z dne 14. 10. 2025, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), z dne 9. 10. 2025, št. Su 806/2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 2. 9. 2025 oziroma dopolnjeno dne 24. 9. 2025 na organ naslovil vlogo, v kateri je navedel, da v skladu s 16. členom ZDIJZ želi prejeti odgovore ter dokumente glede poteka preiskovalnega postopka. Ob tem je dodal, da je po pošti od neznane osebe prejel interne dokumente organov pregona, ki so priloga vloge (pobuda za izdajo odredbe SDT, odredbi PS LJ, izpis telefonskih kontaktov osumljencev, izpis pogovora med osumljenimi), ki so sicer zaupne, interne narave, vendar sedaj javnega značaja, saj so dokumenti dokazno breme vsled utemeljenega suma, da so odgovorne osebe in policije, ki so vodili Posebne preiskovalne ukrepe, le te prekinili in v nadaljevanju prikrili izsledke njihovih ugotovitev zoper osumljenega in zoper njega niso ukrepali s potrebnim sankcioniranjem (privedba, kazenska ovadba, na podlagi pridobljenih dokazov, razvidnih iz pričujoče dokumentacije), kar je razvidno iz naznanila. Ta je po ugotovitvah prosilca še danes aktivni. Prosilec je postavil naslednja vprašanja: Ali je sodišče ravnalo v skladu s členom 154/I-II Zakona o kazenskem postopku (ZKP), saj prvi odstavek nalaga in zavezuje, da mora sodišče hraniti vse izsledke iz navedenih Posebnih preiskovalnih ukrepov, v katerih je bilo sodišče soudeleženo in ali te izsledke še hrani. Drugi odstavek 154. člena ZKP nalaga državnemu tožilcu, da izjavi, da ne bo začel pregona zoper osumljenca ali če v roku dveh let po koncu izvajanja the ukrepov ne poda takšne izjave, je sodišče dolžno pod nadzorstvom preiskovalnega sodnika gradivo uničiti, o tem sestaviti uradni zaznamek, pred uničenjem pa o uporabi Posebnih preiskovalnih ukrepov obvestiti osumljenca in ga poučiti, da ima pravico seznaniti se s pridobljenim gradivom, oziroma vsemi izsledki PPU. V zvezi z navedenim želi prosilec, da mu organ v elektronski obliki posreduje dokumentacijo o uničenju izsledkov PPU danega primera in dokument, da je osumljenec seznanjen z njegovimi pravicami do vpogleda v gradivo PPU in da so ukrepi zoper njega potekali.

(2) Organ je o zgoraj navedeni vlogi odločil v postopku po ZDIJZ in izdal odločbo z dne 9. 10. 2025, št. Su 806/2025, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca in določbe ZDIJZ ter navedel, da lahko organ v skladu s prvo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Organ je izpostavil 178. člen Zakona o kazenskem postopku (ZKP), na podlagi katerega za fazo sodne preiskave ne velja načelo javnosti sojenja, kot to velja za glavno obravnavo. Tako je v 178. členu ZKP izrecno določeno, kateri procesni udeleženci so lahko navzoči ob posameznih preiskovalnih dejanjih v postopku sodne preiskave, zaradi tega tudi ob zaslišanju obdolženca in prič javnost ni navzoča. Nadalje je organ navedel, da sodni red v 11. členu med drugim določa, da daje sodišče v kazenskih zadevah obvestila o vloženi zahtevi za preiskavo in o vloženem obtožnem aktu šele potem, ko je opravljen preizkus procesnega akta in je o tem obveščen obdolženec. Obvestilo lahko zajema le podatke o vrsti vloženega procesnega akta,’ pravni opredelitvi in zakonski označbi kaznivega dejanja. Obvestilo se omeji le na splošen opis dogodka. Ne dajejo se podatki o strankah, kakor tudi ne tisti podatki, ki bi lahko škodovali interesom predkazenskega postopka. V fazi preiskave imajo pravico udeležbe v postopku le stranke postopka, ki pa so obenem vezane na tajnost samega predkazenskega postopka (188. člen ZKP). Preiskovalni sodnik lahko na predlog državnega tožilca ali po uradni dolžnosti celo odloči, da osumljenca, oziroma v primerih iz drugega ali devetega odstavka 149.a člena, drugega odstavka 149-b člena, drugega odstavka 149.c člena in devetega odstavka 156. člena ZKP osebe, zoper katero se je ukrep izvajal ah druge osebe, katerih osebni podatki so bili obdelani na podlagi ukrepov, z delom vsebine ali s celotno vsebino pridobljenega gradiva ne bo seznanil. (154. člen ZKP). Glede na vse navedeno je organ poudaril, da so zahtevani dokumenti ob tem določeni celo kot tajni podatki s stopnjo interno in tako poleg določb ZKP, za ravnanje s temi podatki veljajo tudi določbe in pravila Zakona o tajnih podatkih. Prosilec je tudi že sam navedel, da zahteva podatke in informacije o dokumentih, ki so tajni. Ker so zahtevani dokumenti določeni kot tajni s stopnjo tajnosti interno, je organ zaključil, da je izpolnjen pogoj za obstoj izjeme po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot tajen.

(3) Prosilec je dne 14. 10. 2025 na organ naslovil elektronsko sporočilo, v katerem je navedel, da je prejel zgoraj navedeno odločbo, s katero se ne strinja, da je organ dostop zavrnil zaradi izjeme tajnih podatkov. Organ je torej dostop zavrnil, ker se zahteva nanaša na tajne podatke, s čimer se prosilec strinja, vendar je ob tem dodal, da že ima podatke in dokumente, ki so opredeljeni kot tajni, oziroma stopnje interno. Pridobil jih je z neodvisno operativno informatorsko mrežo in aktivnostjo ter jih je kot dokazno gradivo že uporabil v naznanilu storitve kaznivih dejanj zoper in posameznike iz policije, hkrati pa je z naznanilom in obremenjujočimi dokazi seznanil javnost, seveda - brez zlorabe osebnih ali tajnih podatkov. S takšnimi utemeljenimi sumi nezakonitosti organov preiskovanja in pregona, je po mnenju prosilca javnost nesporno upravičena seznanitve z njimi in razkritja, saj je prav to poslanstvo, da se nobene nepravilnosti in nezakonitosti v takšnih sferah in krogih nikdar več ne pometejo pod preprogo. Prosilec je poudaril, da njegova zahteva ni bila poseg v tajnost podatkov in dokumentov, temveč le seznanitev s strani organa, ali je v predmetni zadevi uporabe PPU hranil vse izsledke, ali je bil osumljenec seznanjen z uporabo PPU zoper njega po končanju, glede na dejstvo, da zoper njega ni bilo ukrepa, oziroma ali je organ sploh evidentiral in spisal kakšno zaključno poročilo, ki opredeljuje uporabo PPU zoper osumljenega. Ali je organ od policije, ki je izvajala PPU in tožilke SDT prejel poročilo o uporabi PPU, ukrepih in izsledkih, posebej zoper osumljenega? V kolikor osumljenca preiskovalni sodnik ni obveščal o uporabi PPU zoper njega, katere tehtne razloge je uporabil v tem primeru, saj seznanitev z gradivom nikakor ne bi povzročila nevarnosti za zdravje ali življenja ljudi? Prosilec je navedel, da ne potrebuje osebnih ali tajnih podatkov iz dokumentov, le odgovore na zastavljena vprašanja, ki jih organ po ZDIJZ ne more zavrniti. Prosilec je zaključil, da poziva organ, da odgovori na v tej vlogi zastavljena vprašanja, v nasprotnem primer bo o celotni zadevi obvestil IP.

(4) IP je dne 21. 10. 2025 prejel dopis organa z dne 17. 10. 2025, št. Su 806/2025, v katerem je navedel, da je 14. 10. 2025 prejel elektronski odgovor prosilca na izdano odločbo, ki ga je po vsebini štel za pritožbo zoper omenjeno odločbo. Organ je povzel vprašanja prosilca in poudaril, da v postopku po ZDIJZ ni dolžan pripravljati odgovorov na vprašanja, obrazložitev, komentarjev ali podajati mnenj. Dodal je še, da je že v izpodbijani odločbi prosilcu pojasnil, da imajo pravico udeležbe v fazi sodne preiskave le stranke postopka, ki pa so obenem vezane na tajnost samega predkazenskega postopka. Tudi procesna zakonodaja predvideva javnost zgolj za glavno obravnavo, ostale faze (pred) kazenskega pa za javnost niso dostopne. Za informacije iz kazenskih spisov o teku postopkov je pristojen sodnik, ki zadevo vodi, nikakor pa posredovanje informacij nepooblaščenim osebam ni v pristojnosti uradne osebe po ZDIJZ. Organ je poudaril, da poleg tega prosilec že sam navaja, da zahteva informacije o dokumentih, ki so označeni z določeno stopnjo tajnosti po Zakonu o tajnih podatkih in je treba v konkretnem primeru upoštevati tudi zakonsko izjemo po prvi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter zahtevo za dostop do zahtevanih informacij zavrniti, ker se le-ta nanaša na podatke, ki so opredeljeni kot tajni. Organ je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe ter jo je odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo organa v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka, in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Postopek po ZDIJZ se vselej začne na zahtevo stranke, pri čemer mora biti vsebinska opredelitev dokumenta določna do te mere, da lahko organ prepozna, kaj je predmet zahteve. Organ je na zahtevo stranke vezan, prav tako tudi IP v pritožbenem postopku. Predmet presoje so torej vselej dokumenti, kot jih opredeljuje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ[1]. Povedano drugače, vloga, s katero prosilec zahteva določena ravnanja od organa ali pojasnila in odgovore na vprašanja, izven določb ZDIJZ, ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja.

(7) Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ odločil o vlogi prosilca, ki jo je ta posredoval organu dne 2. 9. 2025, oziroma dopolnjeno dne 24. 9. 2025 in v kateri je ta postavil vprašanja, vezana na konkretni preiskovalni postopek. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z utemeljitvijo, da je podana izjema tajnih podatkov.

(8) IP ugotavlja, da prosilec v pritožbi ne oporeka, da ni prejel zahtevanih dokumentov, niti ne zatrjuje, da organ z določenimi dokumenti razpolaga, pa mu jih neupravičeno ne posreduje. Prav tako ne nasprotuje odločitvi organa, da je podana izjema tajnih podatkov. Ravno nasprotno, prosilec celo sam navaja, da ve, da so dokumenti, s katerimi razpolaga organ, označeni kot tajni in da njegov namen ni poseg v tajnost podatkov in dokumentov. Glede na navedeno IP obstoja izjeme tajnih podatkov v tem pritožbenem postopku ni posebej presojal, ker to ni sporno. Ob tem je prosilec celo izjavil, da z navedenimi dokumenti že razpolaga, zato iz tega vidika tudi nima izkazanega pravovarstvenega interesa, za pridobitev zahtevanih informacij.

(9) Predmet spora v tem postopku pa je vprašanje, ali je organ dolžan odgovoriti na vprašanja prosilca. Prosilec je namreč v pritožbi izrecno navedel, da vztraja, da mu organ odgovori na zastavljena vprašanja, do česar pa, kot rečeno, prosilec v postopku po ZDIJZ ni upravičen. Organi na vprašanja prosilca v tem postopku niso dolžni odgovarjati, posledično tudi IP nima pristojnosti, da bi organu naložil, da odgovori na zastavljena vprašanja. Očitek prosilca je torej usmerjen v pridobitev pojasnil in odgovorov na vprašanje, kar pa ne more biti predmet varstva v pritožbenem postopku po ZDIJZ. IP je namreč pristojen presojati informacije zgolj v obliki dokumenta, ali predstavljajo informacije javnega značaja in posledično odločiti, ali jih je organ dolžan posredovati prosilcu, ne more pa odrejati organom, da odgovorijo na zastavljena vprašanja oziroma da podajo pojasnila ali pravne utemeljitve. Res je, da z vidika varstva pravic prosilcev po ZDIJZ, IP vselej spodbuja organe, da tudi v primeru zastavljenih vprašanj, preverijo, ali razpolagajo z dokumenti, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja in jih posredujejo prosilcem, niso pa dolžni posebej pripravljati odgovorov in pojasnil. Slednje, kot rečeno, ne more biti predmet varstva pritožbenega postopka po ZDIJZ. Povedano drugače, prosilec v okviru postopka po ZDIJZ ne more doseči, da bi se organ opredeljeval oziroma podal pojasnila glede konkretnega postopka in odgovarjal na vprašanja, saj slednje presega okvir pristojnosti IP, katerega naloga je, kot rečeno, zgolj ugotoviti, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, zato IP glede varstva tovrstnih pravic ne more pomagati. Postopek po ZDIJZ namreč ne more vplivati na druge postopke, po katerih organ deluje.

(10) Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

(11) V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve.