prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

Organ je zahtevi prosilca za posredovanje sodne odločbe v kazenski zadevi delno ugodil in mu posredoval anonimizirano sodno odločbo, iz katere je izločil varovane osebne podatke, skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP najprej ugotavlja, da imena in priimki sodnice, sodne zapisnikarice in državnega tožilca niso varovani osebni podatki, saj gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Prav tako niso varovani osebni podatki odvetnikov, saj ti v dokumentu ne zastopajo v svoji zasebnopravni sferi, temveč kot poslovni subjekti, zato se določila Splošne uredbe o varstvu podatkov nanje ne raztezajo.  Poleg tega IP opozarja, da v krog varstva osebnih podatkov (torej podatkov v zvezi s fizično osebo) ne sodi navedba zastopnikov pravnih oseb.   Glede imen in priimkov, elektronskega naslova ter podatkov o transakcijskih računih ostalih fizičnih oseb, ki so navedeni v zahtevani sodbi, IP ugotavlja, da ni podlage za razkritje osebnih podatkov. Prav tako ni podane podlage za razkritje osebnih okoliščin, ki se nanašajo na obtožene osebe. V zvezi z imeni in priimki obtoženih oseb v kazenski zadevi, na katero se nanaša zahtevana sodba, pa IP ugotavlja, da je za razkritje podan prevladujoč javni interes. V obravnavani zadevi so bila predmetna kazniva dejanja storjena v povezavi z izvajanjem oziroma zlorabo delovne obveznosti posameznikov in njihovega položaja na delovnem mestu v gospodarski družbi. Družbena občutljivost za pojave (obsodilne sodbe) nepravilnih ali nezakonitih ravnanj, je pričakovana in primerna, saj se s tem kaže tudi občutljivost družbe na kazniva dejanja zoper gospodarstvo. IP še ugotavlja, da se zahtevane informacije nanašajo na temo, ki je aktualna,  in bi razkritje zahtevanih informacij javnosti pripomoglo k širši razpravi o pomembni družbeni temi, torej je izpolnjena tudi časovna komponenta javnega interesa. Pri tem ni nebistveno tudi to, da je prosilec novinar medija, ki ima kot tak dolžnost posredovati informacije v vseh zadevah, ki zadevajo javnost. Upoštevajoč vse navedeno je IP, ob tehtanju koristi, ki jih prinaša prosilcu dostop do informacij javnega značaja ter na drugi strani interesi za varovanje osebnih podatkov zaključil, da javni interes za razkritje zahtevanih podatkov prevlada, torej, da je škoda, ki bi nastala z razkritjem zahtevanih podatkov, manjša kot javni interes po seznanitvi z njimi.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-228/2025/2

Datum: 17. 6. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 8. 5. 2025, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. Su 694/2024, z dne 5. 5. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca, z dne 8. 5. 2025, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 694/2024, z dne 5. 5. 2025, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči:

Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe, v obliki fotokopije, posredovati še podatke o imenih in priimkih obtoženih oseb ter zastopnikov pravnih oseb v dokumentu »sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z opr. št..«.

2.     V preostalem delu se pritožba zavrne.

3.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je dne 4. 2. 2024 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri zahteva posredovanje kopije sodbe, ki je bila izdana zoper nekdanjo direktorico … in še tri druge osebe v zadevi lastninjenja/privatizacije podjetja …, v kolikor so bile vročene strankam postopka. Organ je zahtevi prosilca dne 12. 2. 2025 z odločbo št. Su 694/2024 delno ugodil in mu posredoval anonimizirano sodno odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. ... Iz sodbe je organ izločil varovane osebne podatke, skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Prosilec je zoper to odločbo vložil pritožbo dne 14. 2. 2025, IP pa je po preučitvi pritožbe odločbo odpravil in zadevo z navodili vrnil v ponovno odločanje organu.

Organ je dne 5. 5. 2024 v ponovljenem postopku odločil z odločbo št. Su 694/2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca delno ugodil. V sodni odločbi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. … je prekril varovane osebne podatke, torej imena in priimke fizičnih oseb, razen imen in priimkov sodnice, sodne zapisnikarice, državnega tožilca, zagovornikov obtoženih. Prekril je tudi osebne okoliščine obtoženih.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 8. 5. 2025 vložil pritožbo, v kateri navaja, da organ napačno navaja, da v zadevi ni podan javni interes za razkritje podatkov, ker da ni podana izjemna medijska odmevnost zadeve. Gre za neresnično trditev in prilaga povezave na člane v različnih medijih. Ker gre v obravnavanem primeru za hujšo obliko gospodarskega kriminala, vztraja, da je v javnem interesu, da se razkrije neanonimizirana sodba.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 21. 5. 2025, odstopil v odločanje IP.

Pritožba je delno utemeljena.

1.     Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.

2.     Informacija javnega značaja

Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz navedene določbe in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil.

V obravnavani zadevi je predmet presoje sodba Okrožnega sodišča z opr. št. ...

5. člen ZDIJZ določa načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja. Organ pa lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 5. a členu in v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

3.     Varstvo osebnih podatkov in javni interes

Organ je z izpodbijano odločbo prosilcu delno ugodil in dovolil delni dostop (7. člen ZDIJZ) do zahtevane sodbe, s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2).[1]

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). IP ugotavlja, da se v zahtevanem dokumentu (sodni odločbi) nahajajo osebni podatki, in sicer imena in priimki fizičnih oseb ter osebne okoliščine fizičnih oseb, kot so datum in kraj rojstva, EMŠO, družinske in finančne razmere, narodnost, državljanstvo, zaposlitev, elektronski naslov, transakcijski računi.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je namreč dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

IP najprej ugotavlja, da imena in priimki sodnice, sodne zapisnikarice in državnega tožilca niso varovani osebni podatki, saj gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Prav tako niso varovani osebni podatki odvetnikov, saj ti v dokumentu ne zastopajo v svoji zasebnopravni sferi, temveč kot poslovni subjekti, zato se določila Splošne uredbe o varstvu podatkov nanje ne raztezajo.[2] Poleg tega IP opozarja, da v krog varstva osebnih podatkov (torej podatkov v zvezi s fizično osebo) ne sodi navedba zastopnikov pravnih oseb.[3] Tako niso varovani osebni podatki o predsedniku uprave družb … in ... ter upravitelju družbe …

Glede imen in priimkov, elektronskega naslova ter podatkov o transakcijskih računih ostalih fizičnih oseb, ki so navedeni v zahtevani sodbi, IP ugotavlja, da ni podlage za razkritje osebnih podatkov. Prav tako ni podane podlage za razkritje osebnih okoliščin, ki se nanašajo na obtožene osebe na strani 2 zahtevane sodbe.

V zvezi z imeni in priimki obtoženih oseb v kazenski zadevi, na katero se nanaša zahtevana sodba, pa IP ugotavlja, da je za razkritje podan prevladujoč javni interes, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Test prevladujočega interesa javnosti iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih.[4]

Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa javnega interesa je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test javnega interesa zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Javni interes za razkritje je na npr. močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd.. Pojem interesa javnosti tako ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko javni interes s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova javnega interesa torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa javnega interesa omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo javni interes za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote, kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno«.^[5]  Test interesa javnosti pa se uporabi tudi v primerih, ko bi z njegovo pomočjo odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za javnost.^[6] Javni interes se kaže tudi v pomenu odprte razprave o pomembnih družbenih temah na podlagi verodostojnih ali preverjenih informacij, za kar je potrebno učinkovito in zakonito izvrševanje določb ZDIJZ.^[7]

Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Gre za tehtanje, s katerim mora organ oziroma IP pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno nad varstvom osebnih podatkov. Bistveno pa je, da se test javnega interesa uporablja samo za konkreten primer, kar pomeni, da ga je potrebno ugotavljati vsakič sproti in glede na okoliščine konkretnega primera.

Pri presoji dopustnosti posega v pravico do zasebnosti mora organ tudi upoštevati, za katero področje zasebnega življenja posameznika gre (ali gre za področje intimnega in družinskega življenja, področje zasebnega življenja, ki ne poteka v javnosti ali področje življenja posameznika v javnosti). V obravnavani zadevi so bila predmetna kazniva dejanja storjena v povezavi z izvajanjem oziroma zlorabo delovne obveznosti posameznikov in njihovega položaja na delovnem mestu v gospodarski družbi. Pri tem mora organ izhajati iz pravila: čim manj intimno je področje zasebnega življenja posameznika, tem manjšo pravno varstvo uživa, kadar pride v kolizijo z interesi in pravicami drugih posameznikov, ter pri presoji sorazmernosti upoštevati tudi značilnosti subjekta, v pravico katerega se posega (brez privolitve prizadetega je mogoče pisati o zasebnem življenju osebnosti iz sodobnega življenja, ki zanimajo javnost; mednje štejejo t. i. absolutne osebe iz javnega življenja ter t. i. relativne osebe iz javnega življenja - osebe, ki javnost zanimajo samo v zvezi z nekim konkretnim dogodkom). Poleg tega so po šestem odstavku 11. člena Sodnega reda, osebna imena strank v kazenskih postopkih informacije javnega značaja, razen če je to izključeno s procesnimi predpisi, za kar pa v obravnavni zadevi ni šlo.

Družbena občutljivost za pojave (obsodilne sodbe) nepravilnih ali nezakonitih ravnanj, je pričakovana in primerna, saj se s tem kaže tudi občutljivost družbe na kazniva dejanja zoper gospodarstvo. Odziv je še toliko večji v primerih škodljivih ravnanj, ki neposredno prizadenejo večjo skupnost oziroma situacije, ki so blizu oziroma v katerih se kot oškodovanca prepozna večje število posameznikov. Pri razkrivanju tovrstnih podatkov moramo upoštevati tudi različne vidike obravnavanja teh kaznivih dejanj, ki so lahko ekonomski, kulturni, politični, pravni in drugi. Lahko povzročajo ekonomsko škodo, zmanjšujejo obseg socialnih pravic, kakovost bivanja v družbi ipd. Zato je potreba po transparentnosti pri preprečevanju teh posledic toliko večja. Dalje IP poudarja, da lahko štejemo, da je javni interes za razkritje v obravnavanem primeru že po naravi stvari bolj izrazen, saj gre za obsodilno sodbo v kazenski zadevi. Ker je zatiranje kaznivih dejanj v javnem interesu, je kazensko procesno pravo v večji meri zaznamovano z zasledovanjem javnega interesa. Percepcija ljudi o (ne)prisotnosti tovrstnih kaznivih dejanj v družbi, ne more temeljiti zgolj na splošnem vtisu o njihovem (ne)obstoju, ampak na dejstvih, ki se kažejo tudi v prostem dostopu do tovrstnih informacij (kdo je obtožen, česa je obtožen, v kakšnem okvirju in iz kakšnih razlogov). Javnost je bila z zaključkom konkretnega kazenskega postopka na prvi stopnji seznanjena z javno razglasitvijo zahtevane sodbe in tudi preko medijev. V tem pogledu se kaže pravica javnosti, da bdi nad delom pravosodnih organov, v konkretnem primeru sodišč, ki vodijo kazenske postopke, predvsem z vidika seznanitve s celotno odločitvijo sodišča. IP v zvezi s tem opozarja na odločbo IP št. 090-273/2020, v kateri je IP prav tako prepoznal prevladujoč javni interes za razkritje tudi osebnih podatkov obdolžencev v zadevah gospodarskih kaznivih dejanj.

IP še ugotavlja, da se zahtevane informacije nanašajo na temo, ki je aktualna,^[8] in bi razkritje zahtevanih informacij javnosti pripomoglo k širši razpravi o pomembni družbeni temi, torej je izpolnjena tudi časovna komponenta javnega interesa. Pri tem ni nebistveno tudi to, da je prosilec novinar medija, ki ima kot tak dolžnost posredovati informacije v vseh zadevah, ki zadevajo javnost. To je skladno s sodno prakso^[9] močan argument na strani javnega interesa za razkritje zahtevanih podatkov, ki so opredeljeni kot izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. S tem prosilec kot medij udejanja aktivni vidik svoje ustavne pravice do svobode izražanja (39. člen Ustave RS), ki se kaže v varovanju svobode do posredovanja informacij in mnenj^[10] in opravlja pomembno vlogo »javnega čuvaja« (»public watchdog«). Gre torej za razkritje informacij, ki bi koristile javnemu vedenju, s čimer bi se omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri tematikah, nad katerimi bi morala bdeti z vso skrbnostjo (gre namreč za tematiko gospodarskega kriminala).

Upoštevajoč vse navedeno je IP, ob tehtanju koristi, ki jih prinaša prosilcu dostop do informacij javnega značaja ter na drugi strani interesi za varovanje osebnih podatkov zaključil, da javni interes za razkritje zahtevanih podatkov prevlada, torej, da je škoda, ki bi nastala z razkritjem zahtevanih podatkov, manjša kot javni interes po seznanitvi z njimi.

4.     Sklepno

Upoštevajoč vse navedeno je IP zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena, zato je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo. Organ mora prosilcu posredovati še podatke o imenih in priimkih obtoženih oseb v kazenski zadevi ter imena in priimke zastopnikov pravnih oseb, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, je IP pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil (2. točka izreka te odločbe).

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[11] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 163/22.

[2] Odvetništvo je v prvem odstavku 1. člena Zakona o odvetništvu opredeljeno kot samostojna in neodvisna služba znotraj pravosodja, kar pomeni, da nastopanje v vlogi odvetnika sodi v javno sfero. Ker odvetniki v zahtevanem dokumentu niso nastopali kot posamezniki in v lastnem imenu, ampak kot pooblaščenci, njihova imena in priimki v konkretnem primeru niso varovani osebni podatki.

[3] Podatki o zastopnikih pravnih oseb so javni podatki in izhajajo med drugim iz Poslovnega registra.

[4] Kamor pa varstvo osebnih podatkov ne sodi.

[5] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1488/2011-95 in št. I U 199272010-28.

[6] Sodba Upravnega sodišča št. IV U 103/2023-26.

[7] Sodba Upravnega sodišča RS opr. št. I U 23/2019.

[8] Tudi prosilec je v pritožbi navedel povezave na spletne strani različnih medijev glede .

[9] Npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1688/2016 z dne 17. 10. 2018 (62. odstavek obrazložitve), št. IU 599/2014 z dne 3. 11. 2015 (46. odstavek obrazložitve), št. III U 227/2020-28 z dne 17. 6. 2021 (36. točka obrazložitve) in št. I U 23/2019 (47. točka obrazložitve).

[10] Prim.: odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up 1391/07-13 z dne 10. 9. 2009 (točke 8-12).

[11] Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.