prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

Organ je na zahtevo prosilca posredoval sodbo s prekritimi osebnimi podatki, IP pa po preučitvi pritožbe ugotavlja, da se organ v izreku ali obrazložitvi izpodbijane odločbe ni konkretno opredelil do vsebine teh podatkov in svojo odločitev utemeljil. IP ugotavlja, da je odločba glede zatrjevane izjeme v tem delu neobrazložena in se je ne da preizkusiti. IP zaključuje, da bo moral organ v ponovljenem postopku opraviti presojo osebnih podatkov v dokumentu, tako z vidika izjeme varstva osebnih podatkov, kot z vidika morebitnega prevladujočega interesa javnosti za razkritje teh podatkov. Pri tem bo moral konkretno navesti, kateri so ti podatki, glede katerih je podana izjema od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in opraviti tudi presojo testa interesa javnosti.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-57/2025/2

Datum: 2. 4. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 14. 2. 2025, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. Su 694/2024, z dne 12. 2. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca, z dne 14. 2. 2024, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 694/2024, z dne 12. 2. 2025, se ugodi, odločba se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je dne 4. 2. 2024 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri zahteva posredovanje kopije sodbe, ki je bila izdana zoper nekdanjo direktorico … in še tri druge osebe v zadevi lastninjenja/privatizacije podjetja …, v kolikor so bile vročene strankam postopka.

Organ je o zahtevi prosilca dne 12. 2. 2025 odločil z odločbo št. Su 694/2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval anonimizirano sodno odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. .... Iz sodbe je organ izločil varovane osebne podatke, skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo dne 14. 2. 2025, v kateri navaja, da je organ poleg osebnih podatkov v sodbi neupravičeno prekril še celo kopico drugih navedb, za kar ni podlage v zakonu o varstvu osebnih podatkov. V konkretnem primeru gre za hujšo obliko gospodarskega kriminala, zato je v javnem interesu, da se razkrije neanonimizirana sodba.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 25. 2. 2025, odstopil v odločanje IP.

Pritožba je utemeljena.

1.     Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.

2.     Informacija javnega značaja

Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz navedene določbe in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil.

5. člen ZDIJZ določa načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja. Organ pa lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 5. a členu in v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

3.     Kršitev postopka

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ je zahtevi prosilca delno ugodil in iz sodbe izločil varovane osebne podatke, pri čemer pa iz same odločbe ne izhaja, kateri so ti podatki, glede katerih je organ ugotovil izjemo od prostega dostopa zaradi varovanja osebnih podatkov. Organ je zgolj povzel zakonske določbe glede varstva osebnih podatkov, ni pa se konkretno opredelil do vsebine teh podatkov in svojo odločitev utemeljil. IP ugotavlja, da je odločba glede zatrjevane izjeme v tem delu neobrazložena in se je ne da preizkusiti, zato gre za bistveno kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

Obliko, način izdaje in sestavne dele odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. Vsebino izreka določa ZUP v 213. členu, vsebina obrazložitve upravne odločbe pa v 214. členu ZUP. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen). Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

Na podlagi navedenega je IP odločitev organa odpravil  in odločil, da zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje (tretji odstavek 251. člena ZUP). Skladno z načelom ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP, IP namreč ocenjuje, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanim dokumentom in podrobno pozna vsa relevantna dejstva.

4.     Varstvo osebnih podatkov in javni interes

Glede na to, da je organ z izpodbijano odločbo prosilcu delno ugodil in dovolil delni dostop (7. člen ZDIJZ) s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), pri čemer varovanih osebnih podatkov ni konkretneje opredelil, IP z namenom pravilne ugotovitve dejanskega stanja in zakonite odločitve, organu podaja napotila za odločanje v ponovljenem postopku.

3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2).[1]

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Glede na navedeno IP opozarja, da v krog varstva osebnih podatkov (torej podatkov v zvezi z fizično osebo) ne sodi navedba nazivov pravnih oseb ali njihovih zastopnikov, saj so le ti javno dostopni v Poslovnem registru.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je namreč dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) oziroma ko gre za okoljske podatke (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

IP glede na to, da se sodba nanaša na medijsko odmevno zadevo, ki se tiče gospodarskega kriminala, prav tako je prosilec v obravnavani zadevi novinar, ki ima kot tak dolžnost posredovati informacije v vseh zadevah, ki zadevajo javnost,[2] opozarja še na test prevladujočega interesa javnosti glede razkritja varovanih osebnih podatkov, ki ga mora v ponovljenem postopku opraviti organ.

Test prevladujočega interesa javnosti določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih.[3]

Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa javnega interesa je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test javnega interesa zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko javni interes s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova javnega interesa torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa javnega interesa omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo javni interes za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno«.^[4]  Test interesa javnosti pa se uporabi tudi v primerih, ko bi z njegovo pomočjo odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za javnost.^[5] Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Gre za tehtanje, s katerim mora organ oziroma IP pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno nad varstvom upravnega postopka. Bistveno pa je, da se test javnega interesa uporablja samo za konkreten primer, kar pomeni, da ga je potrebno ugotavljati vsakič sproti in glede na okoliščine konkretnega primera.

Pri presoji dopustnosti posega v pravico do zasebnosti mora organ tudi upoštevati, za katero področje zasebnega življenja posameznika gre (ali gre za področje intimnega in družinskega življenja, področje zasebnega življenja, ki ne poteka v javnosti ali področje življenja posameznika v javnosti). V obravnavani zadevi so bila predmetna kazniva dejanja storjena v povezavi z izvajanjem oziroma zlorabo delovne obveznosti posameznikov in njihovega položaja na delovnem mestu v gospodarski družbi. Pri tem mora organ izhajati iz pravila: čim manj intimno je področje zasebnega življenja posameznika, tem manjšo pravno varstvo uživa, kadar pride v kolizijo z interesi in pravicami drugih posameznikov, ter pri presoji sorazmernosti upoštevati tudi značilnosti subjekta, v pravico katerega se posega (brez privolitve prizadetega je mogoče pisati o zasebnem življenju osebnosti iz sodobnega življenja, ki zanimajo javnost; mednje štejejo t. i. absolutne osebe iz javnega življenja ter t. i. relativne osebe iz javnega življenja - osebe, ki javnost zanimajo samo v zvezi z nekim konkretnim dogodkom). Poleg tega so po šestem odstavku 11. člena Sodnega reda, osebna imena strank v kazenskih postopkih informacije javnega značaja, razen če je to izključeno s procesnimi predpisi, za kar pa v obravnavnih zadevah ni šlo.

Družbena občutljivost za pojave (obsodilne sodbe) nepravilnih ali nezakonitih ravnanj, je pričakovana in primerna, saj se s tem kaže tudi občutljivost družbe na kazniva dejanja zoper gospodarstvo. Odziv je še toliko večji v primerih škodljivih ravnanj, ki neposredno prizadenejo večjo skupnost oziroma situacije, ki so blizu oziroma v katerih se kot oškodovanca prepozna večje število posameznikov. Pri razkrivanju tovrstnih podatkov moramo upoštevati tudi različne vidike obravnavanja teh kaznivih dejanj, ki so lahko ekonomski, kulturni, politični, pravni in drugi. Lahko povzročajo ekonomsko škodo, zmanjšujejo obseg socialnih pravic, kakovost bivanja v družbi ipd. Zato je potreba po transparentnosti pri preprečevanju teh posledic toliko večja. Dalje IP poudarja, da lahko štejemo, da je javni interes za razkritje v obravnavanem primeru že po naravi stvari bolj izrazen, saj gre za obsodilni sodbi v kazenskih zadevah. Ker je zatiranje kaznivih dejanj v javnem interesu, je kazensko procesno pravo v večji meri zaznamovano z zasledovanjem javnega interesa. Percepcija ljudi o (ne)prisotnosti tovrstnih kaznivih dejanj v družbi, ne more temeljiti zgolj na splošnem vtisu o njihovem (ne)obstoju, ampak na dejstvih, ki se kažejo tudi v prostem dostopu do tovrstnih informacij (kdo je obtožen, česa je obtožen, v kakšnem okvirju in iz kakšnih razlogov). Javnost je bila z zaključkom konkretnega kazenskega postopka na prvi stopnji seznanjena z javno razglasitvijo zahtevane sodbe in tudi preko medijev. V tem pogledu se kaže pravica javnosti, da bdi nad delom pravosodnih organov, v konkretnem primeru sodišč, ki vodijo kazenske postopke, predvsem z vidika seznanitvijo s celotno odločitvijo sodišča. IP v zvezi s tem opozarja na odločbo IP št. 090-273/2020, v kateri je IP prav tako prepoznal prevladujoč javni interes za razkritje tudi osebnih podatkov obdolžencev v zadevah gospodarskih kaznivih dejanj.

IP tako zaključuje, da bo moral organ v ponovljenem postopku opraviti presojo osebnih podatkov v dokumentu, tako z vidika izjeme varstva osebnih podatkov, kot z vidika morebitnega prevladujočega interesa javnosti za razkritje teh podatkov. Pri tem bo moral konkretno navesti, kateri so ti podatki, glede katerih je podana izjema od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in opraviti tudi presojo testa interesa javnosti.

5.     Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca ter izpodbijano odločbo, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek (1. točka izreka odločbe). Organ bo moral pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP ter napotila IP.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[6] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 163/22.

[2] S tem prosilec kot medij udejanja aktivni vidik svoje ustavne pravice do svobode izražanja (39. člen Ustave RS), ki se kaže v varovanju svobode do posredovanja informacij in mnenj in opravlja pomembno vlogo »javnega čuvaja« (»public watchdog«).

[3] Kamor pa varstvo osebnih podatkov ne sodi.

[4] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1488/2011-95 in št. I U 199272010-28.

[5] Sodba Upravnega sodišča št. IV U 103/2023-26.

[6] Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.