prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

POVZETEK.

IP je v pritožbenem postopku odločal o pritožbi prosilca, ki je zatrjeval, da je organ v postopku navedel napačno stranko, posledično pa naj bi nastale bistvene kršitve pravil postopka. Ker je IP ugotovil, da je organ, v skladu z 212. členom ZUP, v uvod izpodbijane odločbe pravilno navedel stranko postopka (pravno osebo) in fizično osebo kot njenega zakonitega zastopnika, je pritožbo zavrnil, ker zatrjevane kršitve niso bile podane.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-50/2025/2

Datum: 27. 2. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………..(dalje prosilec), z dne 7. 2. 2025, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (dalje organ), št. Su 823/2024-2 z dne 10. 1. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 7. 2. 2025 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Su 823/2024-2 z dne 10. 1. 2025 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 21. 12. 2024 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je zahteval zapisnike ali uradne zaznamke oziroma tisto dokumentacijo, v kateri je ohranjena sledljivost obravnavanja in sprejemanja Sprememb in dopolnitev Hišnega reda iz leta 2009 za sodno stavbo na Tavčarjevi 9. Želel je tudi, da mu organ posreduje listino, ki ureja pravila možnega komunikacijskega dostopa zastopnikov/zastopnic strank sodnih postopkov, ki so odvetniki/odvetnice, do sodnikov ali neposrednih njihovih pomočnikov, zunaj obravnav: telefonsko, osebno – elektronsko, osebno – navzoče, osebno v navzočnosti drugih, osebno na samem, po pošti, videopovezavi ali kako.

O zahtevi prosilca je organ dne 10. 1. 2025 izdal odločbo št. Su 823/2024-2 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil, ker je ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, posledično pa niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Pojasnil je, da je dostop do podatkov oziroma komunikacija strank in sodnega osebja splošno urejena v 46. členu Sodnega reda. Strankam, njihovim pooblaščencem ali drugim osebam sodišče po telefonu praviloma ne daje podatkov o stanju zadev ali podatkov v zvezi s postopkom. Sodnik ali sodna oseba lahko osebam iz prejšnjega stavka posreduje po telefonu ali z uporabo elektronskih komunikacij tiste podatke, ki so nujni za izvedbo postopka. Pred posredovanjem podatkov lahko na primeren način preveri istovetnost stranke, pooblaščenca ali druge osebe.

Prosilec je dne 7. 2. 2025 pri organu vložil vlogo, v kateri navaja, da je v izpodbijani odločbi bistvena subjektivna napaka, ker za podatke ni prosila tam navedena fizična oseba, ampak podjetje. Prosilec meni, da gre za pomembno napako, ki lahko povzroči oviro pri nadaljnjem postopanju v zadevi, saj zadeva ni končana. Fizična oseba, ki jo je organ navedel v izpodbijani odločbi kot prosilko, nima pravnega ali siceršnjega interesa za pridobitev podatkov, ki so pomembni za prosilca kot pravno osebo. Prosilec od organa želi, da mu pošlje vsebinsko enako odločbo, razen popravka, v katerem naj bo kot vložnik naveden tisti, ki izhaja iz vloge prosilca.

Organ je vlogo prosilca za popravek izpodbijane odločbe obravnaval kot pritožbo in jo, dne 18. 2. 2025, z dopisom št. Su 823/2024 odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi prosilec ugovarja organu, da je ta v izpodbijani odločbi navedel napačno stranko postopka, in sicer naj bi kot prosilca štel fizično osebo, ki je zakonita zastopnica prosilca in ne prosilca kot pravne osebe. Prosilec torej zatrjuje kršitev pravil postopka po 4. točki prvega odstavka 237. člena ZUP, pri čemer gre v primeru, če v postopku stranka ni pravilno zastopana, za bistveno kršitev pravil postopka.

IP je v tem pritožbenem postopku tako presojal, ali je podana zatrjevana kršitev pravil upravnega postopka in, iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju, ugotovil, da ta ni podana.

ZUP v prvem odstavku 42. členu določa, da je lahko stranka upravnega postopka vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Prvi odstavek 48. člen ZUP dalje pravi, da pravna oseba opravlja dejanja v postopku po zakonitem zastopniku, ki ga določa zakon oziroma splošni akt pravne osebe v skladu z zakonom. Dalje 49. člen ZUP določa, da mora organ med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku, in ali zastopa procesno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik.

V obravnavani zadevi kot prosilec nastopa pravna oseba – gospodarska družba ……………,kar je iz uvoda izpodbijane odločbe jasno razvidno. Organ je v uvod izpodbijane odločbe namreč kot prosilko navedel………………, pri čemer se IP ne strinja s prosilcem, da je imenovana navedena (napačno) kot fizična oseba - prosilka, ampak je navedena kot zakonita zastopnica pravne osebe. Navedeno je v skladu z določbo 48. in 49. člena ZUP, ki pravi, da pravno osebo v postopku zastopa zakoniti zastopnik, organ pa mora na to ves čas paziti po uradni dolžnosti (torej mora tudi ugotoviti in v odločbi navesti, kdo je zakoniti zastopnik, po katerem je pravna oseba v postopu zastopana).

To izhaja tudi iz prvega odstavka 212. člena ZUP, ki med drugim določa, da se v uvodu odločbe navedejo ime organa, ki odločbo izdaja, predpis o njegovi pristojnosti, način uvedbe postopka, osebno ime stranke in njenega morebitnega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, ter na kratko označeno zadevo, za katero gre v postopku. Da se v primeru, če je stranka pravna oseba, navede njen zakoniti zastopnik (ki je vedno fizična oseba), določa tudi prvi odstavek 17. člena ZDIJZ, ki ureja postopek s formalno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Ta določba namreč pravi, da mora zahteva (med drugim) vsebovati tudi podatke o prosilcu, in sicer firmo ali ime pravne osebe ter navedbo o zastopniku ali pooblaščencu in naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. Ob tem tudi iz uvoda izpodbijane odločbe izhaja, da je organ kot naslov prosilca navedel naslov pravne osebe (in ne morebiti naslova posameznice - fizične osebe).

Izhajajoč iz navedenega je IP ugotovil, da je organ v postopku pravilno ugotovil, da je zahtevo vložila pravna oseba in s tem v zvezi v uvodu izpodbijane odločbe pravilno navedel podatke o pravni osebi, in sicer o njenem nazivu, naslovu, pa tudi podatke o zakoniti zastopnici (fizični osebi), ki prosilca (pravno osebo) zastopa.

Zatrjevane kršitve pravil postopka tako niso podane, pritožba prosilca pa je posledično neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz tč. 1 izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. tč. izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke