prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je IP odločil po sodbi Upravnega sodišča, ki je naložilo IP, da se v ponovljenem postopku opredeli do zaupnosti podatkov, ki jo določa peti odstavek 78. člena ZS. Pri tem mora upoštevati, da so zahtevani podatki o razveljavljenih končnih odločbah za konkretno sodnico za določeno obdobje le goli statistični podatki, ki bi kot taki brez ustreznega pojasnila lahko povzročili napačno interpretacijo ter s tem možnost diskreditacije sodnika in posameznega sodišča, kar bi lahko vplivalo na nemoteno delovanje sodstva kot celote. V ponovljenem postopku je IP ugotovil, da omenjena določba varuje podatke iz centralno kadrovske evidence, ki vključuje tudi oceno sodniške službe. Vprašanje, ki se ob tem zastavlja pa je, ali se številčni podatek o razveljavljenih končnih odločbah za sodnico, za določeno obdobje, lahko obravnava ločeno, kot je predmet zahteve, ali pa se lahko razume zgolj v okviru izdelave ocene sodniške službe. Glede na sodbo sodišča gre za podatek, ki je po odločitvi sodišča vključen v osebni spis sodnika, zato v skladu z ZS in ZSS sodi med zaupne podatke (peti odstavek 78. člena ZS), ki torej niso javni. Po stališču sodišča, gre za specialno določbo v razmerju do ZDIJZ, zato ne pride v poštev prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije vselej javni, saj sodišče meni, da ni mogoče enačiti položaja javnih uslužbencev in sodnikov, ki izvršujejo sodno oblast, ker sta v izhodišču drugačna. Upoštevajoč pravno mnenje sodišča, je IP pritožbo zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-131/2021/14

Datum: 17. 9. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec) z dne 8. 4. 2021, zoper odločbo z dne 23. 3. 2021, št. Su 151/2021, Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1503 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 8. 4. 2021 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 2. 3. 2021 po elektronski pošti na organ podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da glede na to, da mu je organ posredoval podatke za sodnico Gams Premerl in razveljavljene sodbe le za leto 2020, prosi za dopolnitev odgovora, in sicer je prosil za odgovor: »koliko razveljavljenih sodb je imela sodnica od leta 2016 do vključno leta 2019, ločeno za posamezno leto. Ob tem je prosil še za podatek, koliko razveljavljenih sodb je bilo v povprečju na sodnika pravdnega oddelka od leta 2016 do vključno leta 2020, za posamezno leto.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 23. 3. 2021, št. Su 151/2021, s katero je v prvi točki izreka odločil, da se glede zahteve za pridobitev podatkov o razveljavljenih sodnih odločbah na Pravdnem oddelku, prosilcu posreduje podatek o povprečnem številu razveljavljenih končnih odločb v posameznem letu na Pravdnem oddelku: 2016 - 6, 2017 - 4, 2018 - 4, 2019 - 3 in 2020 - 2. V drugi točki izreka izpodbijane odločbe je organ odločil, da se posredovanje podatkov o razveljavljenih končnih odločbah za sodnico za obdobje od 2016 do 2019, zavrne. Zoper navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 8. 4. 2021, in sicer zoper drugo točko izreka izpodbijane odločbe. O pritožbi je odločil IP z odločbo št. 090-131/2021/8 z dne 15. 6. 2021, s katero je pritožbi delno ugodil in odločil, da je organ dolžan prosilcu posredovati »statistiko razveljavljenih sodb za sodnico od leta 2016 do vključno leta 2019, ločeno za posamezno leto«. Zoper določitev IP je organ vložil tožbo, o kateri je odločilo Upravno sodišče RS s sodbo z opr. št. I U 1096/2021-17 z dne 13. 8. 2024, ki je tožbi ugodilo ter zadevo vrnilo IP v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru je sporno vprašanje, ali podatek o razveljavljenih končnih odločbah za sodnico za obdobje od 2016 do 2019, sodi med prosto dostopne informacije javnega značaja, kar zatrjuje prosilec, ali pa je podana izjema varstva osebnih podatkov, na kar se je pri zavrnitvi dostopa skliceval organ.

Sodišče je v zgoraj navedeni sodbi očitalo IP, da je spregledal določbe 78. in 79. člena ZS, ki naj bi predstavljali pravno oviro v zvezi z dostopom do zahtevanih podatkov, posledično pa ni pravilno uporabil določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Sodišče je poudarilo, da je za odločitev v obravnavani zadevi ključna neodvisnost sodstva kot celote in sodnikov kot individualnih neodvisnih nosilcev sodne veje oblasti. Neodvisnost sodnikov pomeni, da lahko vsak sodnik samostojno odloča brez kakršnihkoli ovir ali pritiskov. Do te ključne okoliščine za odločitev v obravnavani zadevi se po oceni sodišča IP ni opredelil. Sodišče je naložilo IP, da se v ponovljenem postopku opredeliti do zaupnosti podatkov, ki jo določa peti odstavek 78. člena ZS. Pri tem mora upoštevati, da so zahtevani podatki le goli statistični podatki, ki bi kot taki brez ustreznega pojasnila lahko povzročili napačno interpretacijo ter s tem možnost diskreditacije sodnika in posameznega sodišča, kar bi lahko vplivalo na nemoteno delovanje sodstva kot celote. Krnjenje te avtoritete, do česar lahko pripelje razpolaganje s potencialno zavajajočimi podatki, lahko pomeni kršitev neodvisnosti sodnika kot nosilca sodnega odločanja (125. člen Ustave in prvi odstavek 1. člena ZS). Gre torej za posledice, ki očitno lahko vplivajo na izvrševanje funkcij sodstva kot neodvisne veje oblasti.

Glede napotila, da se mora IP opredeliti do zaupnosti podatkov, ki jo določa peti odstavek 78. člena ZS, IP ugotavlja, da omenjena določba varuje podatke iz centralno kadrovske evidence, ki vključuje tudi oceno sodniške službe. Vprašanje, ki se ob tem zastavlja pa je, ali se številčni podatek o razveljavljenih končnih odločbah za sodnico, za obdobje od 2016 do 2019, lahko obravnava ločeno, kot je predmet zahteve, ali pa se lahko razume zgolj v okviru izdelave ocene sodniške službe. Glede na zgoraj navedeno sodbo sodišča gre za podatek, ki je po odločitvi sodišča vključen v osebni spis sodnika, zato v skladu z ZS in ZSS sodi med zaupne podatke (peti odstavek 78. člena ZS), ki torej niso javni. Po stališču sodišča, gre za specialno določbo v razmerju do ZDIJZ, zato ne pride v poštev prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije vselej javni, saj sodišče meni, da ni mogoče enačiti položaja javnih uslužbencev in sodnikov, ki izvršujejo sodno oblast, ker sta v izhodišču drugačna.

Ker je IP, v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava v ponovljenem postopku vezan, je IP sledil stališču sodišča iz zgoraj citirane sodbe in odločil, da je treba pritožbo prosilca zavrniti, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke