prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje stališč, dogovorov in drugih dokumentov glede pripornih zadev, kjer je bila odrejena privedba. Organ je prosilca pozval, da zahtevo dopolni z navedbo opravilnih številk. Prosilec je zahtevo dopolnil z eno opravilno številko, vztrajal pa je pri prejemu tudi ostalih dokumentov, s katerimi bi organ razpolagal. Organ je prosilcu poslal dokument, ki ga je opredelil z opravilno številko, v preostalem delu pa je zahtevo prosilca zavrnil. IP je ugotovitvam organa sledil in pritožbo zavrnil, saj organ ni dolžan ročno pregledovati vseh kazenskih zadev in vsebinsko analizirati dokumentov, da bi ugotovil, kateri dokumenti ustrezajo zahtevi prosilca.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-285/2024/2

Datum:   12. 8. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 12. 7. 2024, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 404/2024 z dne 27. 6. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 12. 7. 2024 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Su 404/2024 z dne 27. 6. 2024 se zavrne.

2.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilec je dne 10. 5. 2024 od organa zahteval dokumente, ki se nanašajo na sodelovanje organa oz, njegovih zaposlenih, pri sprejemanju gradiva, dogovorov z drugimi organi in pripravo stališč organa, v zvezi z izvajanjem odredb sodišča, ki se nanašajo na priporne zadeve, ko sodišče v kazenskih zadevah zoper obtožene, ki so v priporu, odredi privedbo in to terja sodelovanje Policije. Prejeti želi tudi dokumente s podatki o dodeljevanju dokumentarnega gradiva in elektronske korespondence, ki so povezane z navedenimi postopki in aktivnostmi. Dokumente želi prejeti v elektronski obliki.

(2) Organ je prosilca pozval, da zahtevo dopolni z navedbo konkretnih opravilnih številk zadev, saj bi sicer organ moral ročno pregledati vse sodne zadeve in ugotoviti, ali je bila odrejena privedba zavodu za prestajanje kazni in ali je taka privedba zahtevala sodelovanje policije. Tak način zbiranja dokumentov ni dolžnost organa.

(3) Prosilec je zahtevo dopolnil na način, da želi podatke, ki so bili izpostavljeni z dopisom predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, Su 265/2024 z dne 24. 4. 2024 v povezavi z zadevami pod opr. št. III K …, III K … in III K … in v drugih zadevah, v katerih so bile izdane navedene odredbe za privedbo in vključujejo sodelovanje ali izvajanje Policije.

(4) Organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se prosilcu posreduje dopis organa št. Su 265/2024 z dne 24. 4. 2024 brez varovanih osebnih podatkov. V preostalem delu je zahtevo zavrnil. Organ je ugotovil, da razpolaga le s tem dokumentov in drugih dokumentov, ki bi vsebovali zahtevane dokumente ni identificiral, saj bi bilo treba »ročno« pregledati različne baze dokumentov in evidenc, kar ni obveznost organa po ZDIJZ. V prekritem delu je ugotovil, da gre za osebne podatke posameznikov, za katere ni podlage za njihovo posredovanje prosilcu.

(5) Prosilec je v pritožbi z dne 12. 7. 2024 navedel, da organ ni obrazložil, zakaj ni sposoben zagotoviti dostopa do informacij v celoti. ZDIJZ ne predvideva omejitve dostopa zaradi logističnih in tehničnih ovir. Organu bi moralo tudi biti znano, kdo se je s temi zadevami ukvarjal in kje so informacije nastale. V zadevi tudi ni jasno, katere osebne podatke je organ izločil in zakaj, ker tega ni obrazložil.

(6) Organ je pritožbo prosilca odstopil v reševanju IP dne 18. 7. 2024, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi. V odzivu na pritožbo prosilca je organ dodal, da je v vsaki kazenski zadevi možna izdaja odredbe za privedbo obtoženega in so posledično vsi zaposleni na kazenskem oddelku lahko obravnavali tudi zadevo, v kateri je bila odrejena privedba.

Pritožba ni utemeljena.

(7) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8) Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju URS) namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. členom ZDIJZ je vsakomur omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

(9) V  konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na sodišče, ki je nedvomno dolžno delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. členu ZDIJZ.

(10) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(11) V obravnavanem primeru je sporno, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga. Organ je namreč odločil, da z dokumenti iz zahteve prosilca ne razpolaga, saj jih z navedenimi kriteriji ne more opredeliti, prosilec pa temu nasprotuje.

(12) Iz pritožbene zadeve izhaja, da prosilec ni opredelil dostopa do konkretnega dokumenta, temveč je želel informacije, ki bi jih kdorkoli pri organu ustvaril v povezavi z izvajanjem odredb sodišča, ki se nanašajo na priporne zadeve in terjajo privedbo obtoženega s sodelovanjem policije. Organ je v postopku na prvi stopnji ugotovil, da je zahteva prosilca preveč splošna in da podatki o privedbah izhajajo iz posameznega kazenskega spisa, kar bi od organa terjalo, da ročno pregleda vse sodne zadeve, jih vsebinsko analizira in ugotovi, ali je bila odrejena privedba. Organ je zato prosilca pozval, da zahtevo dopolni z navedbo konkretne zadeve, kar je prosilec storil, vendar je vztrajal, da mu organ posreduje dokumentacijo iz navedene kazenske zadeve, kot tudi iz vseh drugih primerov. Iz pritožbene zadeve je razvidno, da je organ prosilcu posredoval dokumente, ki so bili konkretno opredeljeni, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil, saj je privedba lahko odrejena v vsaki kazenski zadevi, organ pa za namen ZDIJZ ni dolžan ročno pregledovati vseh kazenskih spisov in drugih evidenc ter jih vsebinsko analizirati po kriterijih prosilca.

(13) IP je stališču organa sledil. Ne zgolj, da bi organ moral ugotoviti, v katerih vseh kazenskih zadevah je bila odrejena privedba obtoženega, organ bi moral dalje vsebinsko analizirati kazensko zadevo in ugotoviti, ali je v povezavi z odredbo organ ustvaril dokumente, ki predstavljajo gradivo, dogovore z drugimi organi in stališča v zvezi z izvajanjem odredb sodišča, kot tudi zaznamke, pisarniške odredbe in elektronsko korespondenco, povezano z navedenimi postopki in aktivnostmi. Slednje pomeni, da bi organ moral ročno pregledati in vsebinsko analizirati vsako kazensko zadevo, da bi ugotovil, ali dokumenti v zadevi ustrezajo zahtevi prosilca. Ugotoviti bi bilo treba, ali je bila v posamezni zadevi odrejena privedba, nato pa še, ali je v povezavi z odredbo prišlo do dodatnih gradiv in stališč v zvezi z njenim izvajanjem. Organ bi torej moral, da bi pridobil vse informacije, ki jih zahteva prosilec, zbirati informacije, analizirati zadeve in ustvariti novo zbirko, česar po ZDIJZ organ ni dolžan storiti. Izdelava zbirke podatkov, kjer je za njeno pripravo potrebna vsebinska presoja in analiza dokumentov, kot je to v obravnavni zadevi, po presoji IP namreč predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Ob tem IP še pojasnjuje, da v konkretnem primeru ne gre za vprašanje, katere dokumente organ ima, temveč, ali je organ dolžan, na zahtevo prosilca, vložiti nesorazmeren vložek časa in truda, da bi analiziral vse kazenske zadeve in pripravil pregled izdanih odrejenih privedb in z njimi povezano komunikacijo, kot jih zahteva prosilec. Gre namreč za to, da bi organ moral po vsebinskih kriterijih, ki jih je določil prosilec, pripraviti zbir zahtevanih podatkov, kar pa že predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Takšno stališče glede ustvarjanja novih zbirk dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja izhaja tudi iz sodne prakse upravnega sodišča (sodba II U 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010). V navedeni sodbi je sodišče ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu ne obstaja, ker računalniški sistem, v katerem organ vodi zadeve, ne omogoča iskanja po kriterijih, kot jih je zahteval prosilec. Skladno s sodbo št. I U 1167/2014-12 z dne 28. 8. 2015 mora biti priprava zahtevanega dokumenta iz računalniškega sistema za organ relativno hitra in enostavna. V navedeni zadevi torej ne gre za to, da organ z morebitnimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca ne razpolaga, temveč za to, da organ z razpoložljivimi informacijami teh dokumentov na hiter in enostaven način ne more priklicati iz sistema, vsebinsko in ročno pregledovanje posameznih zadev pa bi predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, kar ni obveznost zavezancev po ZDIJZ.

(14) Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

(15) Iz pritožbene dokumentacije je razvidno, da organ ni imel namena prosilcu prikriti zahtevanih informacij, saj je prosilca pozval k dopolnitvi zahteve in na podlagi dopolnjene zahteve prosilcu tudi posredoval tiste dokumente, ki jih je organ lahko individualiziral in opredelil. Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z drugimi dokumenti, kot jih je opredelil prosilec, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga še z drugimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne bi želel posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne, zato IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ni posredoval oz. ni želel posredovati prosilcu. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(16) V delu, v katerem je prosilec vložil pritožbo, ker iz odločbe ni razvidno katere osebne podatke je organ prekril in razloge za to, je IP pregledal posredovano dokumentacijo in ugotovil, da je organ prekril tiste informacije, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti obtoženega v konkretni zadevi (organ je namreč na odredbi za privedbo prekril ime in priimek obtoženega, datum privedbe in opravilno številko kazenske zadeve).

(17) Dne 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov (v nadaljevanju: Splošna uredba), ki je v določenih delih nadomestila določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1), ki določa, da osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe). Kot obdelavo osebnih podatkov pa Splošna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe).

(18) Obdelava osebnih podatkov, s tem pa tudi posredovanje podatkov prosilcu na podlagi ZDIJZ, je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6, v obravnavanem primeru pride v poštev predvsem, da gre za obdelavo, za katero je podana podlaga v zakonu.

(19) Iz odločbe in dokumentacije, ki je bila predmet presoje, izhaja, da je organ na dokumentu prekril tiste informacije, na podlagi katerih bi bil obtoženi določljiv. Podatki obtoženega, v povezavi z ostalimi okoliščinami, ki so navedeni na dokumentu in jih organ ni prekril, predstavljajo varovane osebne podatke posameznika, za katere je IP ocenil, da ne obstaja podlaga za njihovo razkritje, posledično pritožba tudi v tem delu ni utemeljena, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(20) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali.

(21) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica Informacijske pooblaščenke