prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

Prosilca sta na organ naslovila zahtevo za posredovanje dokumentacije v zvezi z opravljanjem sodniškega pripravništva za točno določeno sodnico. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-370/2023/5

Datum: 21. 12. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilca), z dne 4. 12. 2023, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 777/2023 z dne 16. 11. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilcev z dne 4. 12. 2023 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 777/2023 z dne 16. 11. 2023, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilca sta dne  2. 11. 2023 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri sta zahtevala posredovanje dokumentacije za sodnico …, po zaključeni diplomi od 1. 7. 1985 dalje, in sicer:

-       podatke o enoti oziroma oddelku sodišča, kjer je opravljala sodniško pripravništvo ter čas opravljanja sodniškega pripravništva,

-       osebno ime ter funkcijo oz. delovno mesto sodnika mentorja,

-       obseg opravljenega dela z navedbo opravilnih številk posameznih zadev,

-       splošno oceno njenega pripravniškega dela (neuspešno, uspešno ali zelo uspešno), izdelano ob upoštevanju ustreznosti izbrane metode dela, uporabe tehničnega znanja pri izvedbi naloge, pravilnosti rešitve naloge, sposobnosti pisnega in ustnega izražanja ter njenega pripravniškega odnosa do dela strank in sodelavcev.

Zahtevo prosilcev je organ zavrnil z odločbo št: Su 777/2023 z dne 16. 11. 2023. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilcev, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da ne razpolaga z dokumenti ali podatki o sodniškem pripravništvu imenovane sodnice, zato je zahtevo prosilcev zavrnil.

Dne 4. 12. 2023 sta prosilca vložila pritožbo zoper odločbo organa št. Su 777/2023 z dne 16. 11. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri sta navedla, sta s strani organa že prejela nekatere dokumente o izobrazbi imenovane sodnice, vendar pa ne vseh, ki bi potrjevali izpolnjevanje njenih pogojev za opravljanje sodniške funkcije. Prosilca sta navedla, da sta v zvezi s tem že prejela več merodajnih dokumentov tudi iz drugih sodnih ter državnih inštitucij, tako iz Slovenije kot tudi iz tujine, iz katerih izhaja kontradiktornost z dosedanjimi trditvami organa. Prosilca ponovno prosita, da jima organ čim hitreje posreduje dokumentacijo o sodniškem pripravništvu imenovane sodnice. Prosita tudi za jasno berljivo fotokopijo notarja …. Če organ s temi dokumenti trenutno ne razpolaga, prosilca želita, da jih pridobi od sodnice, sicer obstaja povsem utemeljen sum oz. dokaz, da imenovana sodnica ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela okrožne sodnice.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. SU 777/2023 z dne 11. 12. 2023, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu SU 777/2023 z dne 11. 12. 2023 je organ ponovno navedel, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj niso del osebnega spisa sodnikov, zato je zahtevo prosilcev v celoti zavrnil. Glede pritožbenih navedb prosilcev, da želita tudi posredovanje jasno berljive fotokopije potrdila o diplomi imenovane sodnice, ki ga je izdal notar, je organ pojasnil, da je  bilo glede te zahteve odločeno z določbo Su 395/2O23 z dne 9. 11. 2023, ki je bila prosilcema vročena že 10. 11. 2023, zoper njo pa se nista pritožila. Organ je prosilcema posredoval kopijo potrdila s katerim razpolaga, dodatno pa je prosilcema tudi omogočil vpogled v zahtevano potrdilo, vendar s kvaliteto kopije potrdila o diplomi nista zadovoljna. Prosilcema je tudi na samem vpogledu že pojasnil, da je to edina kopija, s katero razpolaga in nima boljše kvalitete, obenem pa ni dolžnost organa, da pridobiva (boljše) kopije dokumentov ali celo same dokumente, s katerimi ne razpolaga. Organ je še navedel, da je bila sodnica v sodniško funkcijo izvoljena po zakonsko predpisanem postopku. Sodni svet je organ, ki vodi postopek izvolitve sodnikov in v okviru katerih preveri tudi izpolnjevanje vseh zakonskih pogojev kandidatov.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilca izpodbijata odločbo organa v celoti.

IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi odločil o zahtevi prosilcev z dne 2. 11. 2023. V njej sta prosilca zahtevala dokumente o sodniškem pripravništvu sodnice … po zaključeni diplomi od 1. 7. 1985, in sicer:

-       podatki o enoti oziroma oddelku sodišča, kjer je opravljala sodniško pripravništvo ter čas opravljanja sodniškega pripravništva,

-       osebno ime ter funkcijo oz. delovno mesto sodnika mentorja,

-       obseg opravljenega dela z navedbo opravilnih številk posameznih zadev,

-       splošno oceno njenega pripravniškega dela (neuspešno, uspešno ali zelo uspešno), izdelano ob upoštevanju ustreznosti izbrane metode dela, uporabe tehničnega znanja pri izvedbi naloge, pravilnosti rešitve naloge, sposobnosti pisnega in ustnega izražanja ter njenega pripravniškega odnosa do dela strank in sodelavcev.

IP ob tem pojasnjuje, da lahko kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku odloča le v mejah zahtevka, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločbo. Odločanje IP preko zahteve z dne 2. 11. 2023 bi pomenilo odločanje preko zahtevka. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilcev in ne smeta odločati preko meja zahtevka. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015. Navedeno pomeni, da vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločitve, ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.

Ob tem IP še opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da, ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje. Navedeno pomeni, da se prosilec v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi z dne 2. 11. 2023 ni zahteval. Tudi v tem primeru je IP kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilcev, saj lahko kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP preizkusi izpodbijano odločitev le v delu, v katerem jo prosilca izpodbijata. Glede na navedeno se IP ni opredelil do zahteve za posredovanje jasno berljive fotokopije potrdila o diplomi imenovane sodnice, ki ga je izdal notar, saj navedeno ni bilo predmet odločanja v tem postopku.

Predmet tega pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti o sodniškem pripravništvu sodnice … po zaključeni diplomi od 1. 7. 1985, in sicer s:

-       podatki o enoti oziroma oddelku sodišča, kjer je opravljala sodniško pripravništvo ter čas opravljanja sodniškega pripravništva,

-       osebnim imenom ter funkcijo oz. delovnim mestom sodnika mentorja,

-       obsegom opravljenega dela z navedbo opravilnih številk posameznih zadev,

-       splošno oceno njenega pripravniškega dela (neuspešno, uspešno ali zelo uspešno), izdelano ob upoštevanju ustreznosti izbrane metode dela, uporabe tehničnega znanja pri izvedbi naloge, pravilnosti rešitve naloge, sposobnosti pisnega in ustnega izražanja ter njenega pripravniškega odnosa do dela strank in sodelavcev.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcema ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne. Ob tem IP pripominja, da tudi ni nobene zakonske podlage, da bi zahtevani dokumenti pri organu morali obstajati, saj, kot je navedel že organ, je sodnica izvoljena v sodniško funkcijo po zakonsko predpisanem postopku, ki ga ne vodi organ. Navedeno je tudi skladno z materialno pravno ureditvijo v Zakonu o sodniški službi,[1] ki v 15. do 23. členu ureja postopek za izvolitev oziroma imenovanje sodnika, pri čemer pogoje za imenovanje na sodniško funkcijo ZSS določa v 8. členu. V postopku imenovanja na sodniško funkcijo pogoje oziroma popolnost prijave za prijavljene kandidate ocenjujejo in preverjajo organi, ki v tem postopku sodelujejo – to so Vrhovno sodišče RS, Sodni svet in Državni zbor. Organ torej po veljavni zakonodaji ni dolžan voditi evidence o sodniškem pripravništvu imenovane sodnice, niti IP ni zaznal utemeljenih razlogov, da bi organ s tako evidenco dejansko razpolagal, pa podatkov prosilcema ne bi želel posredovati. Ravno nasprotno, da organ z zahtevanimi podatki ni dolžan razpolagati, izhaja tudi iz 72. člena ZSS, ki določa, da centralno kadrovsko evidenco za urejanje položaja, pravic, dolžnosti in odgovornosti sodnikov ter omogočanje opravljanja zadev sodne uprave vodi Vrhovno sodišče Republike Slovenije (in ne posamezno sodišče, pri katerem določen sodnik opravlja sodniško funkcijo). Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcema ni mogoče posredovati zahtevanih dokumentov, saj organ z njimi ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilcev zavrniti.

Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilcev, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Zakon o sodniški službi, Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, ZSS.