prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal zavrnilno odločbo organa, s katero je ta prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih informacij iz razloga zlorabe pravice po 5. odstavku 5. člena ZDIJZ. IP je ugotovil, da je zahteva prosilca resnično žaljiva in nespoštljiva ter kot taka šikanozna, zato je pritrdil odločitvi organa in pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.  
 

ODLOČBA:

Številka: 090-350/2023/2

Datum: 8. 12. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 18. 11. 2023, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 9, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. Su 720/2023-1 z dne 8. 11. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca, z dne 18. 11. 2023, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 720/2023-1 z dne 8. 11. 2023, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 11. 10. 2023 na organ naslovil sledečo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja: »Dan pred trinajstletnico, ko je kognitivno prikrajšan intelektualno podhranjen udbaški oblastni imbecil IRSOPa …. dan pred mojim rojstnim dnem v NAKLEPNI!!! zlorabi oblasti začel dne 12. 10. 2010 NEZAKONITO! porušitev sinovega vseljenega doma (op.a. vse po predhodnem udbaško arbitrarnem/političnem naročilu dne 22. 9. 2010 takratnega direktorja gradbene inšpekcije maloumnega udbaškega imbecila …. ...) za kar vse bi moral biti tako prvi kot drugi imenovani udbaški gnoj od udbaškega gnoja že davno tega kremiran, vse po tistem, ko imenovanega udbaškega imbecila …. udbofašistični režim za potrebe njemu lastne udbaške agende ščiti bolj kot skrbni kmet ščiti semenskega bika, velja, da udbofašistični režim še ni po/plačal niti centima NAKLEPNO!!! NEZAKONITO!!! povzročene materialne škode tozadevne NAKLEPNE!!! NEZAKONITE!!! po/rušitve sinovega vseljenega doma, vrednega po GURSu na dan NAKLEPNE!!! NEZAKONITE!!! porušitve preko 500.000 €, kar je v minulih trinajstih letih naraslo - ob upoštevanju glavnice plus, sodnih zamudnih obresti plus škoda na nezmožnosti uporabe z obrestmi plus nekaj 'malega' za uničeno premično premoženje (op.a. ki ga zaradi hitrosti NAKLEPNO!!! NEZAKONITE!!! porušitve ni bilo moč 'rešiti'/umakniti...) - na empirično dokazljivo škodo! ranga dva! milijona €, kjer·NAKLEPNO!!! NEZAKONITO!!! povzročena škoda ni enako vsebini pripadajoče odškodnine, več, o pripadajočem temelju pripadajoče odškodnine dokončno pravnomočna sodba VSRS opr. št. II Ips 198/2018 z dne 19. 2. 2019 za katero generalna državna odvetnica dr. …. prostodušno javno! otresa, da predmetne dokončne pravnomočne sodbe VSRS ne priznava..., kjer ostaja odprto vprašanje, če predmetna dr. …. priznava absolutno zastaranje konstrukta montiranega udbofašističnega pregona zoper mene in sina …, ki se je v udbofašističnem poskusu uničenju/UBITJU!!! družine … realiziral v najinemu praktično enoletnemu NEZAKONITEMU! priporu in najini praktično triletni. NEZAKONITI! IZVRŠENI!!! kazni zapora, kar vse je VSRS, na podlagi ZVZ samega generalnega državnega tožilca g. …. - v celoti razveljavilo dne 17. 6. 2021 in kar vse je absolutno! zastaralo dne 17. 6. 2023 - sklep o tozadevnem absolutnem! zastaranju je že izdan... Smrt imbecilom kučanovega udbofašizma, svobodi SLOVENCEM/SLOVENKAM... Zgolj posmehnil sem se 'štali', ki izhaja iz vsebine prepisa snemanja zaslišanja …. iz Državnega odvetništva RS, kjer je sodišče ob izvedeni prekinitvi v nadaljevanju zaslišanja večkrat! zagrozilo s ponovno prekinitvijo zaslišanja, vse zaradi maloumnih izpadov udbofašisticne tožilke SDT …., ki je v njej lastni mentalni prizadetosti tudi KRIČALA!!! na zagovornike, vse na Okrožnem sodišču v Ljubljani v zadevi opr. št. XX Kpr. 32662/2023, dne 30. 8. 2023 v času od 9:04 do 10:07, kjer je na strani 6 tozadevnega prepisa posebej zanimiva zapisana sugestija udbofašistične krivosodne …. mentalno prizadeti državni tožilki …. - vse brez enega realnega/materialnega dokaza - da je ravno … tista oseba, ki naj bi poslala predmetna elektronska sporočila, ki jih je VSRS v danih okoliščinah tozadevno dokončno pravnomočno prepoznalo kot nekaznivo izlivanje gneva, kar vse taista evidentno PRISTRANSKA!!! udbofašistično krivosodna …. v nadaljevanju zaslišanja …. ni dovolila spoštovanemu odvetniku g. …, da bi le-to dokončno pravnomočno dejstvo predočil ….. V kontekstu IJZ vas pozivam, da me opremite s fco dokumentov iz katerih je enoznačno pravnoformalno! razvidno, da je tozadevno … ravno tista oseba, ki je točno določenega dne naslovila in spisala točno določeno elektronsko sporočilo in ga točno določenega dne odposlala (op.a. tudi jebenim udbofašističnim imbecilom na Državno odvetništvo RS) saj v nasprotnem velja, da se udbofašistično krivosodna … v njej lastni PRISTRANSKOSTI! in/oz. v njej lastni zlorabi uradnega položaja oz. zlorabi uradnih pravic tozadevno nahaja v polju krive/žaljive obdolžitve …., kar vse je kaznivo dejanje..., vse še posebej, ker tozadevno obstaja uradni dokaz taiste udbofašistično krivosodne …., da osebno/lastoročno nepodpisano elektronsko sporočilo ni! pravnoformalno veljavni dokument oz. je osebno/lastoročno nepodpisano elektronsko sporočilo oz. istovetno pretvorjena/sprintana listina TOTALNO! brez pravne vrednosti - vse do trenutka, ko ni osebno/lastnoročno podpisana.«.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. Su 720/2023-1 z dne 8. 11. 2023, s katero je zahtevo zavrnil, ker je šikanoznega značaja. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da prosilec med drugim v vlogi navaja: »ko je kognitivno prikrajšan intelektualno podhranjen udbaški oblastni imbecil IRSOPa …. dan pred mojim rojstnim dnem v NAKLEPNI!!! zlorabi oblasti začel dne 12. 10. 2010 NEZAKONITO! po/rušitev sinovega vseljenega doma (op.a. vse po predhodnem udbaško arbitrarnem/političnem naročilu, dne 22. 9. 2010 takratnega direktorja gradbene inšpekcije maloumnega udbaškega imbecila …. ...) za kar vse bi moral biti tako prvi kot drugi imenovani udbaški gnoj od udbaškega gnoja že davno tega kremiran, vse po tistem, ko imenovanega udbaškega imbecila …. udbofašistični režim za potrebe njemu lastne udbaške agende ščiti bolj kot skrbni krnet ščiti semenskega bika, velja, da udbofašistični režim še ni po/plačal niti centima NAKLEPNO!!! NEZAKONITO!!! povzročene materialne škode; odposlala (op.a. tudi jebenim udbofašističnim imbecilom na Državno odvetništvo RS) saj v nasprotnem velja, da se udbofašistično krivosodna … v njej lastni PRISTRANSKOSTI! in/oz. v njej lastni zlorabi uradnega položaja oz. zlorabi uradnih pravic tozadevno nahaja v polju krive/žaljive obdolžitve …, kar vse je kaznivo dejanje..., vse še posebej, ker tozadevno obstaja uradni dokaz taiste udbofašistično krivosodne …..«. Glede na navedeno organ zahteve prosilca ni presojal po vsebini, ampak jo je, na podlagi 5. člena ZDIJZ, zavrnil.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 18. 11. 2023 vložil pritožbo.

IP je dne 27. 11. 2023 prejel dopis organa, št. Su 720/2023-1 z dne 21. 11. 2023, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Z izpodbijano odločbo je organ zavrnil prosilčevo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 11. 10. 2023, kot šikanozno. V obravnavani zadevi je tako sporno, ali je pravilna in zakonita odločitev organa, da kot šikanozno zavrne prosilčevo zahtevo z dne 11. 10. 2023, ki predstavlja zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, kot jo določa 5. odstavek 5. člena ZDIJZ.

Organ lahko v skladu s 5. odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017, zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

IP najprej poudarja, da 5. odstavek 5. člena ZDIJZ predvideva zavrnitev prosilčeve vloge v dveh primerih, in sicer če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ ali če je očitno, da so zahteva/zahteve šikanoznega značaja. Organ je z izpodbijano odločbo predmetni zahtevi zavrnil iz drugega razloga, zato je IP v okviru materialno pravne presoje izpodbijane odločbe preverjal ta razlog zavrnitve.

Presoja drugega razloga (torej šikanoznosti) zavrnitve zahteve oz. zahtev pomeni pravni premislek organa, ki ga ta opravi upoštevajoč navedbe v konkretni zahtevi, ki jih primerja s osnovnimi standardni izražanja in ravnanja, ki se pričakujejo od povprečnega posameznika pri udeležbi v konkretnem (upravnem) postopku.

Po navedbah organa je presojana zahteva prosilca šikanozna, ker je žaljiva. IP v zvezi s temi navedbami povzema sodbo Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017. Iz navedene sodbe izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd.. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP.

Dalje iz sklepa Ustavnega sodišča, št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009, izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice.

Z vpogledom v vsebino predmetne prosilčeve zahteve IP ugotavlja, da ta vsebuje številne navedbe, ki so žaljive in nespoštljive. Tako prosilec npr. navaja sledeče: »…kognitivno prikrajšan intelektualno podhranjen udbaški oblastni imbecil IRSOPa … dan….«, »...maloumnega udbaškega imbecila …. …«, »…udbaški gnoj od udbaškega gnoja že davno tega kremiran, vse po tistem, ko imenovanega udbaškega imbecila … udbofašistični režim za potrebe njemu lastne udbaške agende ščiti bolj kot skrbni kmet ščiti semenskega bika, velja, da udbofašistični režim…«, »…zaradi maloumnih izpadov udbofašisticne tožilke SDT …., ki je v njej lastni mentalni prizadetosti…«, »…jebenim udbofašističnim imbecilom na Državno odvetništvo RS…«, ipd.. Intenzivnost navedenih žaljivk je še toliko večja, ker je prosilec svoja pisanja naslovil tudi na druge osebe in državne organe, ki niso bili udeleženci konkretnega postopka.

Prosilec ima sicer nedvomno pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar pa IP opozarja, da mora pri tem ostati v mejah dostojnosti in pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela organa, ne pa v subjektivna opažanja glede (ne)primernosti posameznih uradnih oseb. Tudi po mnenju IP so navedbe prosilca žaljive, z njimi pa je prosilec posegel v dostojanstvo in ugled uradnih oseb in organa. Samo navajanje napak pri delu organa in opozarjanje na nepravilnosti sicer ni žaljivo, vendar pa prosilec ni ostal v teh mejah (npr. pri strokovni kritiki dela), ampak je presegel meje dostojnosti. Izrazi, kot jih v svojih vlogah uporablja prosilec, ne sodijo v upravni postopek in nihče (niti javni uslužbenec ali javni funkcionar) ni dolžan prenašati kritike, ki se »spusti« na osebno raven in je žaljive ali celo vulgarne narave. Prosilec bi lahko svoje nestrinjanje z delom organa oz. določenih uradnih oseb izrazil tudi na drugačen način, brez uporabe žaljivih in za upravni postopek neprimernih besed. Tudi iz sodne prakse izhaja, da je žalitev organa ali uradne osebe treba razumeti kot poseg v dostojanstvo organa, kot na primer njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti (stališče Vrhovnega sodišča v sodbi št. U 12/2008).

Upoštevajoč vse navedeno, je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita. Predmetna prosilčeva zahteva za dostop do informacij javnega značaja je šikanozna, zato je organ ravnal pravilno, ko jo je zavrnil, ne da bi se spustil v njeno obravnavo po vsebini.

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo, št. Su 720/2023-1 z dne 8. 11. 2023, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka