prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

Organ je zavrnil dostop do sodbe v kazenski zadevi, ki jo je zahteval prosilec, iz razloga varstva osebnih podatkov. IP po preučitvi pritožbe ugotavlja, da zahtevana sodba nedvomno vsebuje tudi varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP namreč ni znana pravna podlaga, ki bi določala, da se vsi ti podatki lahko posredujejo javnosti kot prosto dostopne informacije javnega značaja.V konkretnem primeru je bila javnost izključena iz glavnih obravnav, prav tako je bila javnost izključena tudi v delu razglasitve sodbe zoper mladoletnega storilca ter v celoti glede razglasitvi razlogov in kratke obrazložitve sodbe. Navedeno je IP upošteval pri odločanju o dostopu do sodbe, saj bi sicer lahko prišlo do tega, da bi bil izvotljen namen izključitve javnosti na narokih in pri razglasitvi sodbe.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-307/2023/4

Datum: 13. 11. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 27. 9. 2023, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. Su 471/2023, z dne 26. 9. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca, z dne 27. 9. 2023, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 471/2023, z dne 26. 9. 2023, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo sodbe z opr. št. IV K 61646/2020, pri čemer je dolžan prekriti naslednje podatke:

-       v uvodu sodbe: prekriti imena in priimke obtoženih oseb v drugem odstavku uvoda ter imena in priimke obtoženih oseb v petem odstavku uvoda,

-       v izreku sodbe:

o    v točki A rimska št. I, prekriti besedilo prvega odstavka (podatki o obtoženemu) v celoti in besedilo tretjega odstavka (opis kaznivega dejanja) v celoti,

o    v točki A, rimska številka III, prekriti besedilo v celoti,

o    v točki A, rimska številka IV, prekriti ime in priimek oškodovanke,

o    v točki B, rimska številka I, prekriti celotno besedilo s podatki  o obtoženih (točke 1., 2., 3. in 4. prvega odstavka), ime in priimek mladoletnega obtoženega iz drugega odstavka ter celotno besedilo opisa kaznivega dejanja iz tretjega do trinajstega odstavka,

o    v točki B, rimska številka II, v prvem stavku prekriti ime in priimek obtoženega, besedilo opisa kaznivega dejanja, ki sledi prvi alineji, v celoti in besedilo opisa kaznivega dejanja, ki sledi drugi alineji, v celoti,

o    v točki B, rimska številka III, prekriti besedilo prvega odstavka (podatki o obtoženemu) v celoti, podatki o drugih obtoženih iz drugega odstavka ter celotno besedilo opisa kaznivega dejanja iz tretjega do trinajstega odstavka,

-       obrazložitev sodbe: prekriti besedilo obrazložitve v celoti,

-       v odredbi o vročitvi: prekriti imena in priimke obtoženih (prva do peta točka) ter imeni in priimka oškodovank (trinajsta in štirinajsta točka).

2.     Pritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan skladno s 1. točko izreka te odločbe prekriti, zavrne.

3.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Organ je dne 7. 7. 2023 s strani prosilca prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je ta zahteval posredovanje kopije sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. IV K 61646/2020, izdane v odmevni zadevi obtožbe za …

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. Su 471/2023, z dne 26. 9. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Organ je v izpodbijani odločbi najprej povzel zahtevo prosilca in definicijo informacije javnega značaja. Dalje je organ navedel, da je bila v zadevi IV K 61646/2020 javnost izključena na glavnih obravnavah in delno tudi ob izreku sodbe v skladu z določbami Zakona o kazenskem postopku (295. člen), zaradi varstva osebnega življenja oškodovancev in udeležbe mladoletnih oseb v postopku. Z dokazi, ki se v takšnih zadevah izvajajo, se posega v najbolj intimno sfero posameznika, pri čemer je zasebna sfera posameznika varovana s 35. členom Ustave RS, kar že samo po sebi daje težo in poseben pomen varovani pravici, zaradi česar je pri tovrstnih posegih, tudi pri sojenju v kazenskih zadevah, potrebna posebna previdnost. Po presoji sodišča bi z javnim sojenjem in razkritjem podatkov iz najbolj intimne in zasebne sfere mladoletnih udeležencev postopka, prišlo do nedopustnega posega v njihovo ustavno zavarovano pravico do varstva osebnih podatkov in njihovo zasebnost, zato po presoji sodišča pravica mladoletnih udeležencev postopka do zasebnosti pretehta nad pravico javnosti do javnosti sojenja. V skladu s tretjim odstavkom 128. člena ZKP se sme odreči pregled in prepis posameznih kazenskih spisov, če je bila javnost izključena z glavne obravnave. Dalje je organ povzel določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ glede izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, če gre za varovane osebne podatke, s čimer je kot legitimen priznan zasebni interes posameznika, da se varuje njegova zasebnost. Poleg Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), se od 25. 5. 2018 dalje v RS uporablja Splošna uredba o varstvu podatkov, ki v členu 4. pododstavka (1) določa, kaj je osebni podatek. Prosilcu so, kot to izhaja iz navedenega članka v časopisu Dnevnik, poimensko znane stranke v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani IV K 61646/2020. Zahtevana dokumentacija vsebuje vrsto osebnih podatkov, ki so še toliko bolj izpostavljeni ob dejstvu, da so imena strank v postopku prosilcu znana, zato z anonimizacijo dokumentov ni mogoče zagotoviti resnične anonimnosti. Obrazložitev (vsaj v kazenskih zadevah) je vedno in v celoti prepletena z osebnimi podatki, neposrednimi in posrednimi, ki se nanašajo tako na obdolženca kot tudi druge udeležence postopka, morebitne oškodovance, žrtve, priče. Nadalje je organ preverjal, ali je možen delni dostop do dokumenta, pri čemer je ugotovil, da zahtevana sodna odločba vsebuje tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da se izločijo varovani osebni podatki, saj bi bilo mogoče izločene podatke razbrati iz drugih informacij, vsebovanih v dokumentu oziroma v povezavi z drugimi javno dostopnimi informacijami. Organ je prav tako ocenil, da bi zahtevana sodna odločba ob uporabi delnega dostopa popolnoma izgubila svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imela več vsebine, ker bi z anonimizacijo prekrili praktično njeno celotno vsebino in bi bila zato brez posebne vrednosti za prosilca oziroma javnost. V skladu z navedenim je zato organ zahtevo prosilca zavrnil in zavaroval osebno življenje obtožencev in oškodovancev ter mladoletne osebe v postopku, čemur je namenjen institut izključitve javnosti v kazenskih postopkih, saj bi bil dostop do sodbe v celoti z nasprotju z nameni, zaradi katerih se javnost lahko izključi.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 27. 9. 2023. Organ izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 6. 10. 2023, odstopil v odločanje IP. Prosilec v pritožbi navaja, da je odločbo prejel na mail dne 27. 9. 2023. Dalje navaja, da je v zahtevi pojasnil, da potrebuje sodbo zaradi strokovno publicistične dejavnosti, saj je avtor več člankov o problematiki kaznivega dejanja posilstva v časopisih Dnevnik in Pravna praksa, pri čemer je zadeva vredna poglobljene obdelave. Prosilec meni, da je bila z zavrnitvijo zahteve po ZDIJZ prikrita škandalozna sodba, s katero je bila opuščena zaščita spolne integritete mladoletnice. Organ je zahtevo zavrnil na način, ki v ZDIJZ nima podlage in z razlogi, ki jih v ZDIJZ ni. Pojasnil je, da je bila v kazenski zadevi izključena javnost zaradi varstva zasebne sfere mladoletnikov (oškodovanke in enega obtoženega), pri čemer prosilec izključitve javnosti ne izpodbija, zahteval pa je sodbo, v kateri bi bili prekriti osebni podatki mladoletne oškodovanke in obtoženca, kar nikakor ne bi izničilo varstva njune zasebnosti. Za njegovo zahtevo se ne uporablja ZKP, pač pa ZDIJZ, zato je sklicevanje organa na tretji odstavek 128. člena ZKP pravno zmotno. Prosilec ne zahteva pregleda in prepisa kazenskih zadev, kar je mnogo bolj široko upravičenje, za katerega morajo biti izpolnjeni pogoji ZKP. Prosilec je publicist, član za zadevo javnega interesa zainteresirane javnosti. Zahteval je zgolj dostop do sodbe, ki je očitno informacija javnega značaja in zahteva po posredovanju sodbe ni enaka zahtevi za prepis kazenskega spisa. Dalje prosilec navaja, da je organ zavrnil dostop zaradi varovanih osebnih podatkov in izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer se je skliceval na to, da so prosilcu stranke poimensko znane. To stališče je napačno, saj je prosilcu, kakor izhaja iz zahteve, poimensko znan le soobtoženi …, ki ob sojenju ni bil mladoleten, niso pa mu znana imena mladoletnih udeležencev postopka. Prosilec je zaprosil za povsem anonimizirano sodbo, torej bi lahko bila prekrita vsa osebna imena. Prav tako prekrivanje sodbe glede … in drugih polnoletnih udeležencev pravno niti ne bi bilo potrebno, saj bi prevladal javni interes po razkritju identitete oseb, za katere je obstajal utemeljen sum, da so storilci posilstva. … pa še vedno utegne postati pravnomočno obsojen, saj je sodba izdana na prvi stopnji, mediji pa vsekakor lahko poročajo o imenih oseb, zoper katere je vložena kazenska obtožba. Ker je prosilcu … že znan, se s posredovanjem sodbe, še posebej povsem anonimizirane, ne povzroča noben dodaten poseg v osebne podatke in ne gre za nobeno dodatno razkritje. Obrazložitev organa, da sodbe ni mogoče posredovati, ker so mediji poimensko razkrili enega polnoletnega obtoženca, je neutemeljena, pavšalna in posplošena ter v tem delu niti ne dosega procesnih jamstev obrazloženosti glede tega, kateri osebni podatki so tako domnevno prepleteni, da je treba zahtevo prosilca zavrniti v celoti, ne pa prekriti osebnih imen, lokacije dogodkov. S tem je organ grobo kršil pravico znanega pravnega publicista, da se seznani z obrazložitvijo sodbe in se na njo strokovno odzove. Strokovna literatura mora imeti možnost komentirati take sodbe, kar je še posebej pomembno v času okrepljenega zavedanja potrebe po zaščiti žensk, praktični uveljavitvi Istanbulske deklaracije in strokovni analizi in kritiki sodb, ki po znanstvenih raziskavah mnogo preveč popustljivo obravnavajo posiljevalce. Organ je s tem posegel ne le v pravico dostopa do javnih informacij, pač pa tudi v prosilčevo svobodo izražanja in pravico javnosti do sprejemanja informacij v zadevah najvišjega javnega pomena. Prosilec meni, da gre za težko in grobo kršitev ZDIJZ, saj bi bila lahko cela sodba anonimizirana glede imen in lokacije, pri čemer je pravno zapovedano le prikritje imen in priimkov mladoletnikov in lokacije. Tudi ne drži, da bi se z delno anonimizacijo posredno razkrilo tisto, kar je absolutno varovano in da bi posredovanje sodbe izgubilo smisel, saj širša anonimizacija npr. glede potekov dogodkov, dejanj in kako je bil navezan stik in podobno, ob prekritju imen in lokacij, niti ni potrebna niti dovoljena. Prosilec opozarja in povzema odločbo Ustavnega sodišča U-I-45/16 glede povezanosti pravice dostopa do informacij javnega značaja in svobode izražanja.

Z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja, je IP pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP, o katerem je nastal zapisnik št. 090-307/2023/3 z dne 27. 10. 2023. IP je na ogledu in camera vpogledal v zahtevano sodbo.

Pritožba je delno utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

V predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevan dokument (sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. IV K 61646/2020) izvira iz njegovega delovnega področja in da z njim razpolaga. Ker je organ utemeljeval zavrnitev dostopa do dokumenta s sklicevanjem na izjemo varovanih osebnih podatkov, je IP v nadaljevanju presojal, ali je zatrjevana izjema podana.

Erga omnes dostopa do informacij javnega značaja

V zvezi z navedbami prosilca, da je organ z zavrnitvijo dostopa kršil tudi njegovo svobodo do izražanja kot znanega publicista, IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ vedno presoja z vidika vsebine informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in status. Glede na navedeno so navedbe prosilca neutemeljene.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varovani osebni podatki)

Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov) v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka člena 4 Splošne uredbe o varstvu podatkov). Nadalje Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v prvi točki 9. člena navaja posebne vrste osebnih podatkov ter njihovo obdelavo. Tako sta po Splošni uredbi prepovedani obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, in obdelava genskih podatkov, biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije posameznika, podatkov v zvezi z zdravjem ali podatkov v zvezi s posameznikovim spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo. Iz navedene določbe tako izhaja, da je izrecno prepovedana obdelava navedenih osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 (obdelava osebnih podatkov) in členu 9 Splošne uredbe o varstvu podatkov (obdelava posebnih vrst osebnih podatkov).

IP je vpogledal v zahtevano sodbo in ugotovil, da vsebuje različne osebne podatke (imena in priimke fizičnih oseb, njihove naslove, datume rojstev, podatke o državljanstvu, poklicu in zaposlitvi, višini prejemkov, podatke v zvezi s priporom idr.) ter veliko naveznih okoliščin (npr. družinske okoliščine, osebne okoliščine, geografske okoliščine, dejanske okoliščine in podrobnejši opis kaznivega dejanja idr.), iz katerih je mogoče določiti posamezne osebe, vse to pa se prepleta skozi celotno vsebino sodbe. Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da zahtevana sodba nedvomno vsebuje tudi varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP namreč ni znana pravna podlaga, ki bi določala, da se vsi ti podatki lahko posredujejo javnosti kot prosto dostopne informacije javnega značaja.

Delni dostop

Zaradi ugotovljenega obstoja varovanih osebnih podatkov v zahtevani dokumentaciji, je IP v nadaljevanju preveril, ali je v obravnavani zadevi možno uporabiti institut delnega dostopa. 7. člen ZDIJZ določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. V konkretnem primeru je bistvenega pomena predvsem drugi del določbe 7. člena ZDIJZ, po kateri se prosilca lahko seznani le z delom dokumenta, vendar samo, če to ne ogrozi njegove zaupnosti. Določilo 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22; v nadaljevanju Uredba) natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. 19. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oz. drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek). Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik.

IP ugotavlja, da za razkritje določenih osebnih podatkov ni ustrezne pravne podlage, zato je odločil, da je potrebno te podatke prekriti, kot to izhaja iz nadaljevanja.

IP pojasnjuje še, da je pri odločanju smiselno sledil namenu tistih določb ZKP o izključitvi javnosti, katerih namen je v tem, da se zavaruje osebno življenje oškodovancev in obtožencev ter udeležbe mladoletnih oseb v postopku (360. člen ZKP v povezavi z 295. členom ZKP). ZKP določa, da so sodbe načeloma javne, saj v drugem odstavku 360. člena določa, da predsednik senata izrek sodbe prebere javno v navzočnosti strank, njihovih zakonskih zastopnikov, pooblaščencev in zagovornika in pove na kratko njene razloge. Vendar pa je izjema od tega pravila določena v četrtem odstavku, ki za primer, če je bila javnost z glavne obravnave izključena, določa, da se izrek sodbe vselej prebere na javnem zasedanju, pri razglasitvi razlogov sodbe pa senat odloči, ali naj se in koliko izključi javnost. V konkretnem primeru je bila javnost izključena iz glavnih obravnav, prav tako je bila javnost izključena tudi v delu razglasitve sodbe zoper mladoletnega storilca ter v celoti glede razglasitvi razlogov in kratke obrazložitve sodbe. Navedeno je IP upošteval pri odločanju o dostopu do sodbe, saj bi sicer lahko prišlo do tega, da bi bil izvotljen namen izključitve javnosti na narokih in pri razglasitvi sodbe.

Glede na vse navedeno je IP odločil, kot sledi v nadaljevanju:

-       glede uvoda kazenske sodbe IP ugotavlja, da niso varovani osebni podatki imena in priimki sodnic in sodnikov ter zapisnikarice, saj gre za javne funkcionarje oz. javne uslužbence, ki so v dokumentu navedeni v okviru izvrševanja javne funkcije oziroma delovnega razmerja, podlaga za njihovo razkritje pa obstaja v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ. Prav tako niso varovani osebni podatki odvetnikov, saj ti v dokumentu ne zastopajo v svoji zasebnopravni sferi, temveč kot poslovni subjekti, zato se določila Splošne uredbe o varstvu podatkov nanje ne raztezajo.

IP pa ugotavlja, da so varovani osebni podatki o imenih in priimkih obtoženih v uvodu sodbe in jih je potrebno prekriti, saj za razkritje teh osebnih podatkov ni ustrezne pravne podlage.

-       glede izreka sodbe IP ugotavlja, da so

o    pod točko A izreka varovani osebni podatki glede obtoženega, opis kaznivega dejanja, podatki o oškodovanki in podatki o priporu, saj za razkritje teh osebnih podatkov ni ustrezne pravne podlage;

o    pod točko B izreka varovani osebni podatki glede obtoženih in opisov kaznivih dejanj, saj za razkritje teh osebnih podatkov ni ustrezne pravne podlage;

-       glede obrazložitve sodbe pa IP ugotavlja, da ta vsebuje tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da se izločijo zaupni (varovani) podatki, saj bi bilo mogoče izločene podatke razbrati iz drugih informacij, vsebovanih v dokumentu. Prav tako IP ocenjuje, da bi zahtevani dokument ob uporabi instituta delnega dostopa (tj. če bi prekrili vse podatke, ki so po svoji vsebini varovani oziroma navezne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče priti do varovanih osebnih podatkov) popolnoma izgubil svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imel več svoje vsebine, in bi bil zato brez posebne vrednosti za prosilca oziroma javnost. Upoštevaje specifiko konkretne kazenske zadeve, IP zaključuje, da bi bile lahko osebe, samo s prekritjem imen in priimkov oseb v postopku ter lokacije dogodka, kot to navaja prosilec, določljive iz vseh ostalih mnogih naveznih okoliščin, ki se v obrazložitvi sodbe med seboj prepletajo, zato so navedbe prosilca neutemeljene. Poleg tega je bila javnost izključena na glavnih obravnavah in tudi pri razglasitvi sodbe glede razlogov za odločitev, s posredovanjem javnosti sodbe v tem delu pa bi bil tako izničen namen izključitve javnosti. Glede na vse navedeno je IP zaključil, da izvedba delnega dostopa v obrazložitvi sodbe ni mogoča in je potrebno obrazložitev sodbe v celoti prekriti.

-       glede zaključka sodbe in odredbe o vročitvi pa IP prav tako ugotavlja, da niso varovani podatki o imenu in priimku zapisnikarice ter predsednice senata, iz razlogov navedenih zgoraj pri ugotovitvi glede uvoda sodbe. Ni pa podane pravne podlage za razkritje imen in priimkov v odredbi za vročitev za obtožene in oškodovanki, saj gre za varovane osebne podatke.

Ker IP ocenjuje, da za razkritje določenih osebnih podatkov ni ustrezne pravne podlage, je odločil, da mora organ te podatke prekriti, kot je razvidno iz zgoraj navedenih alinej. IP je torej odločil o delnem dostopu, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, kot to izhaja iz izreka te odločbe.

Javni interes

V obravnavani zadevi IP ne vidi razlogov, na podlagi katerih bi bilo moč utemeljiti, da je za razkritje sodbe v celoti podan prevladujoč interes javnosti. Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (ta določa izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij (razen v zakonu določenih primerih, kamor pa varstvo osebnih podatkov ne sodi).

Bistvo presoje testa javnega interesa je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Gre torej za izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Gre za tehtanje, s katerim mora organ oziroma IP pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno varovanimi osebnimi podatki. IP je tako v nadaljevanju moral presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij večji od interesa, zaradi katerega so te informacije varovane kot osebni podatek posameznikov, na katere se nanašajo obravnavane sodbe. Bistveno pa je, da se test javnega interesa uporablja samo za konkreten primer, kar pomeni, da ga je potrebno ugotavljati vsakič sproti in glede na okoliščine konkretnega primera.

Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do osebnih podatkov, ki jih vsebuje obravnavana sodba, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkretne informacije. Prosilec je pavšalno navajal zgolj, da je z zavrnitvijo kršena njegova svoboda izražanja in pravica javnosti do sprejemanja informacij v zadevah najvišjega javnega pomena, še posebej v času okrepljenega zavedanja potrebe po zaščiti žensk, praktični uveljavitvi Istanbulske deklaracije in strokovni analizi in kritiki sodb, ki po znanstvenih raziskavah mnogo preveč popustljivo obravnavajo posiljevalce. Po oceni IP v obravnavani zadevi ne gre za podatke, ki bi bili pomembni za širšo javnost (npr. širša tema, ki je v splošnem javnem interesu, poraba javnega denarja, vprašanje javnega zdravja, javne varnosti,..). Glede na to, da se obravnavana zadeva nanaša na sojenje, iz katerega je bila javnost izključena, pa obstaja močan interes, da se obravnavana sodba ne razkrije javnosti v celoti. Po oceni IP v tej zadevi ni podanih dovolj argumentov, ki bi tehtanje obrnili v smer javnega razkritja, zato prevladujoč interes javnosti za razkritje sodbe v celoti ni podan. Takšno stališče izhaja tudi iz ustaljene prakse Upravnega sodišča RS, ki šteje, da je test interesa javnosti dovoljeno uporabiti le v izjemnih primerih (javna varnost, javno zdravje, življenje ljudi in podobno) in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve. V obravnavani zadevi torej IP ne vidi konkretnih razlogov, zaradi katerih bi ocenil, da se tehtnica prevesi v prid javnega interesa za razkritje varovanih osebnih podatkov.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu (varovani osebni podatki) je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[1] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.