prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dva dokumenta, ki se nanašata na določen predkazenski postopek. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, ker se zahtevana dokumenta nanašata na predkazenski sodni postopek, ki še poteka, zato bi posredovanje kakršnihkoli podatkov iz navedenega sodnega spisa škodovalo izvedbi predkazenskega postopka. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z  enim od zahtevanih dokumentov ne razpolaga (tudi ni del predkazenskega postopka), v zvezi z drugim zahtevanim dokumentom, pa je ugotovil, da sta kumulativno izpolnjena oba pogoja za obstoj zatrjevane izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo kazenskega postopka), zato je pritrdil stališču organa, da v obravnavani zadevi obstoji izjema varstva kazenskega postopka. IP je pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-237/2023/4

Datum: 11. 8. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 16. 7. 2023, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 540/2023-3 z dne 12. 7. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 16. 7. 2023 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 540/2023-3 z dne 12. 7. 2023, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 6. 7. 2023 in 7. 7. 2023 na organ naslovil zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, v katerih je zahteval posredovanje:

-odgovora, ki ga je sodišče podalo na predhodno poizvedovanje Urada varuha človekovih pravic v kontekstu uradnega dokumenta Urada varuha človekovih pravic št. 15.2-12/2023-106-KO z dne 5. 7. 2023, veza K32662/2023;

-dokumenta, iz katerega je razvidno, da je sodišče o odvzemu prostosti obvestilo pristojni organ socialnega varstva, če je treba kaj ukreniti za preskrbo drugih družinskih članov, za katere skrbi tisti, ki mu je bila vzeta prostost.

Zahtevi prosilca je organ v celoti zavrnil z odločbo št: Su 540/2023-3 z dne 12. 7. 2023, zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov) in 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo kazenskega postopka). V obrazložitvi je organ povzel zahtevi prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da je prosilcu poimensko znan posameznik, na katerega se zahtevani dokumenti iz zadeve K 32662/2023 nanašajo, obenem pa gre za predkazenski postopek, ki še poteka, zato bi posredovanje zahtevanega dokumenta lahko škodovalo izvedbi oz. zaključku postopka. Glede na navedeno posredovanje zahtevane dokumentacije v postopku po ZDIJZ ni dovoljeno. Organ je še navedel, da se sme v skladu z Zakonom o kazenskem postopku (ZKP) vsakemu, ki ima opravičen interes, dovoliti pregled in prepis posameznih kazenskih spisov. Dokler postopek teče, dovoljuje pregled in prepis spisov organ, pred katerim teče postopek, ko pa je postopek končan, dovoli to predsednik sodišča ali uradna oseba, ki jo on določi. Vpogled se opravi v skladu z določbami ZKP, Zakona o sodiščih ter Sodnega reda.

Dne 16. 7. 2023 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. Su 540/2023-3 z dne 12. 7. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da prereka podcenjujočo odločbo. Prosilec je navedel, da iz predmetnih zahtev ne izhajajo osebni podatki, posledično špekulacija organa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevanih informacij zaradi varstva osebnih podatkov, ne vzdrži resne trezne presoje. Prosilec je pojasnil razloge za pridobitev zahtevanih dokumentov in izrazil svoj mnenje glede dela določenih javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. SU 540/2023-3 z dne 26. 7. 2023, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu SU 540/2023-3 z dne 26. 7. 2023 je organ navedel, da prosilec zahteva dokumente, ki naj bi se nahajali v predkazenskem sodnem spisu K 32662/2023. Organ je navedel, da predkazenski sodni postopek še poteka, zato posredovanje kakršnihkoli podatkov iz navedenega sodnega spisa, niti to, ali sodišče s posameznim dokumentom razpolaga, ni dovoljeno, posledično je zahtevi prosilca v celoti zavrnil. Ker je prosilec navedel, da je pooblaščenec stranke v zadevi K 32662/2023, ga je obenem organ usmeril na vpogled v sodni spis v skladu z Zakonom o kazenskem postopku in seznanitev z dokumenti, ki so del navedenega sodnega spisa.

IP je organ, z dopisom št. 090-237/2023/2 z dne 3. 8. 2023, pozval na dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel, po elektronski pošti, dne 9. 8. 2023, v katerem je pojasnil, da ne razpolaga z dokumentom, iz katerega je razvidno, da je sodišče o odvzemu prostosti obvestilo pristojni organ socialnega varstva, če je treba kaj ukreniti za preskrbo drugih družinskih članov, za katere skrbi tisti, ki mu je bila vzeta prostost. Organ je še pojasnil, da je zahtevan dokument »odgovor, ki ga je sodišče podalo na predhodno poizvedovanje Urada varuha človekovih pravic v kontekstu uradnega dokumenta Urada varuha človekovih pravic št. 15.2-12/2023-106-KO z dne 5. 7. 2023«, pripravljen v zvezi s preiskovalnim kazenskim postopkom, ki še poteka, zato velja izjema po 6. točki 6. člena ZDIJZ.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov in izjemo varstva kazenskega postopka, je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, s sklicevanjem na izjemi od prostega dostopa iz 3. in 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Na podlagi dodatnih pojasnil organa, z dne 9. 8. 2023, IP ugotavlja, da organ z zahtevanim dokumentom, iz katerega je razvidno, da je sodišče o odvzemu prostosti obvestilo pristojni organ socialnega varstva, če je treba kaj ukreniti za preskrbo drugih družinskih članov, za katere skrbi tisti, ki mu je bila vzeta prostost, ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca v tem delu zavrniti. Ker organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, je sklicevanje organa na izjemo po 3. in 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ neutemeljeno, saj pri zahtevanih informacijah niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja, zato tudi nobena od navedenih izjem ne more biti podana.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi dodatnih pojasnil organa z dne 9. 8. 2023, IP ugotavlja, da je zahtevan »odgovor, ki ga je sodišče podalo na predhodno poizvedovanje Urada varuha človekovih pravic v kontekstu uradnega dokumenta Urada varuha človekovih pravic št. 15.2-12/2023-106-KO z dne 5. 7. 2023« pripravljen v zvezi s preiskovalnim kazenskim postopkom, ki še poteka, zato velja izjema po 6. točki 6. člena ZDIJZ.

ZDIJZ v 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim ali drugega sodnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona, ki zajema vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – UPB, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZKP). Za uveljavitev te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena naslednja dva pogoja:

1. da je postopek še v teku,

2. da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi.

IP je v pritožbenem postopku sledil navedbi organa, da je »odgovor, ki ga je sodišče podalo na predhodno poizvedovanje Urada varuha človekovih pravic v kontekstu uradnega dokumenta Urada varuha človekovih pravic št. 15.2-12/2023-106-KO z dne 5. 7. 2023«, pripravljen v zvezi s preiskovalnim kazenskim postopkom, ki še poteka (s čimer je organ izkazal obstoj prvega pogoja za obstoj navedene izjeme), kot tudi temu, da razkritje zahtevanih dokumentov pred zaključkom kazenskega postopka, ni dopustno. IP je štel, da je organ v postopku izkazal tudi drugi pogoj za obstoj navedene izjeme. Organ je namreč tisti, ki predmetni kazenski postopek vodi, zato razpolaga z vsemi dejstvi in okoliščinami, na podlagi katerih lahko najbolje presodi, v kakšni fazi je konkretni postopek, kot tudi kakšen vpliv bi imelo razkritje zahtevanih dokumentov javnosti, na sam kazenski postopek. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je v postopku izkazano, da je glede zahtevanega dokumenta podana izjema varstva kazenskega postopka, kar pomeni, da je organ ravnal ustrezno, ko je zahtevo prosilca v tem delu v celoti zavrnil. Ker je IP ugotovil obstoj izjeme po navedeni določbi ZDIJZ, za navedeni dokument ni presojal obstoja morebitnih drugih izjem po ZDIJZ.

Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

Glede na vse navedeno je bila odločitev organa pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi, zato je IP navedel pravilne razloge za odločitev ter pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka