prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokumente, ki se nanašajo na določen predkazenski postopek. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker se zahtevani dokumenti nanašajo na predkazenski sodni postopek, ki še poteka, zato bi posredovanje kakršnihkoli podatkov iz navedenega sodnega spisa škodovalo izvedbi predkazenskega postopka. Ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja za obstoj zatrjevane izjeme, je IP pritrdil stališču organa, da v obravnavani zadevi obstoji izjema varstva kazenskega postopka, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-224/2023/3

Datum: 1. 8. 2023

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 9. 7. 2023, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 540/2023-1 z dne 3. 7. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 9. 7. 2023 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 540/2023-1 z dne 3. 7. 2023, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 13. 6. 2023, 16. 6. 2023 (3 zahteve), 20. 6. 2023, 24. 6. 2023 in 25. 6. 2023 na organ naslovil zahteve za dostop do informacij javnega značaja, v katerih je zahteval fotokopije dokumentov v zvezi z zadevo opr. št. I Kpd 32662/2023, in sicer:

-obvestila, da se ne sme spustiti na svobodo priprtega . ..;

-uradne značilnosti zastrašenosti, ki jih uporablja sodišče v predmetni zadevi opr. št. I Kpd 32662/2023;

-uradna merila, po katerih sodišče v predmetni zadevi opr. št. I Kpd 32662/2023 uradno izmeri število prestrašenega/zastrašenega prebivalstva;

-uradne značilnosti hude zastrašenosti, ki jih uporablja sodišče v predmetni zadevi;

-računalniški izpis, iz katerega bo razviden dan in ura, ko je bilo spisano/shranjeno naročilo o obvestilu v spisu I Ks 32662/2023 pod zaporedno št. 603;

-uradno določbo, ki organu opravičuje/eskulpira odgovornost, da mu kot pooblaščencu stranke v postopku uradno ne dostavlja sodnih pisanj/odločitev v zadevi K32662/2023;

-uradna merila, po katerih organ določa dokazno vrednost samostigmatizacije v zadevi K32662/2023.

Zahteve prosilca je organ v celoti zavrnil z odločbo št: 540/2023-1 z dne 3. 7. 2023, zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov) in 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo kazenskega postopka). V obrazložitvi je organ povzel zahteve prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da je prosilcu poimensko znan posameznik, na katerega se zahtevani dokumenti iz zadeve I kpd 32662/2023 nanašajo, obenem pa gre za predkazenski postopek, ki še poteka, zato bi posredovanje zahtevanega dokumenta lahko škodovalo izvedbi oz. zaključku postopka. Glede na navedeno posredovanje zahtevane dokumentacije v postopku po ZDIJZ ni dovoljeno. Organ je še navedel, da se sme v skladu z Zakonom o kazenskem postopku (ZKP) vsakemu, ki ima opravičen interes, dovoliti pregled in prepis posameznih kazenskih spisov. Dokler postopek teče, dovoljuje pregled in prepis spisov organ, pred katerim teče postopek, ko pa je postopek končan, dovoli to predsednik sodišča ali uradna oseba, ki jo on določi. Vpogled se opravi v skladu z določbami ZKP, Zakona o sodiščih ter Sodnega reda.

Dne 9. 7. 2023 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. Su 540/2023-1 z dne 3. 7. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da prereka podcenjujočo in sprenevedajočo odločbo. Prosilec je pojasnil razloge za pridobitev zahtevanih dokumentov in izrazil svoj mnenje glede dela določenih javnih uslužbencev.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. SU 540/2023-1 z dne 11. 7. 2023, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu SU 540/2023-1 z dne 11. 7. 2023 je organ navedel, da prosilec zahteva dokumente, ki naj bi se nahajali v predkazenskem sodnem spisu K 32662/2023. Organ je navedel, da predkazenski sodni postopek še poteka, zato posredovanje kakršnihkoli podatkov iz navedenega sodnega spisa, niti to, ali sodišče s posameznim dokumentom razpolaga, ni dovoljeno, posledično je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Ker je prosilec navedel, da je pooblaščenec stranke v zadevi K 32662/2023, ga je obenem organ usmeril na vpogled v sodni spis v skladu z Zakonom o kazenskem postopku in seznanitev z dokumenti, ki so del navedenega sodnega spisa.

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-224/2023/2 z dne 1. 8. 2023. Organ je IP pojasnil, da se vsi zahtevani dokumenti nanašajo na isti predkazenski postopek v zadevi  (K, I Ks, I Kpd) 32662/2023 , ki je še v teku in bi njegovo razkritje pred zaključkom škodovalo izvedbi postopka, zato je podana izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov in izjemo varstva kazenskega postopka, je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, s sklicevanjem na izjemi od prostega dostopa iz 3. in 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP ugotavlja, da se vse zahtevane informacije nanašajo na zadevo K 32662/2023, za katero je organ pojasnil, da  gre za dokumente, ki so del sodnega spisa v odprti kazenski zadevi in da razkrivanje dokumentov pred izvedbo kazenskega postopka ni dopustno.

ZDIJZ v 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim ali drugega sodnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona, ki zajema vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – UPB, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZKP). Za uveljavitev te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena naslednja dva pogoja:

1.da je postopek še v teku,

2.da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi.

IP je v pritožbenem postopku sledil navedbi organa, da se dokumenti nahajajo v odprti kazenski zadevi (s čimer je organ izkazal obstoj prvega pogoja za obstoj navedene izjeme), kot tudi temu, da razkritje zahtevanih dokumentov, pred zaključkom kazenskega postopka, po stališču organa ni dopustno, s čimer je IP štel, da je organ v postopku izkazal tudi drugi pogoj za obstoj navedene izjeme. Organ je namreč tisti, ki predmetni kazenski postopek vodi, zato razpolaga z vsemi dejstvi in okoliščinami, na podlagi katerih lahko najbolje presodi, v kakšni fazi je konkretni postopek, kot tudi kakšen vpliv bi imelo razkritje zahtevanih dokumentov javnosti, na sam kazenski postopek. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je v postopku izkazano, da je glede zahtevane dokumentacije podana izjema varstva kazenskega postopka, kar pomeni, da je organ ravnal ustrezno, ko je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Ker je IP ugotovil obstoj izjeme po navedeni določbi ZDIJZ, za navedene dokumente ni presojal obstoja morebitnih drugih izjem po ZDIJZ.

IP pri tem še pripominja, da je takšna odločitev skladna tudi s sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. X Ips 4/2020, na podlagi katere se za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov, ko se zahteva nanaša na kazenski pregon in informacije, ki se nahajajo v tožilskih oziroma sodnih spisih v (pred)kazenskih zadevah, uporabljajo posebna določila področne zakonodaje glede vpogleda v spise sodišč. Navedeno pomeni, da lahko prosilec zahteva vpogled v navedene dokumente skladno s področno zakonodajo (torej kot stranka postopka), na kar je v izpodbijani odločbi prosilca že opozoril tudi organ, ne pa na podlagi določb ZDIJZ, saj je v konkretni zadevi podana izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

Glede na navedeno je bila odločitev organa pravilna, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato je IP pritožbo prosilca zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke