prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do opravičil točno določenih prič, v zvezi s preklicem naroka v zadevi, ki se nanaša na prosilca.  Organ je  zahtevo prosilca v celoti zavrnil, zaradi varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da izjema varstva osebnih podatkov ni podana, temveč je  glede zahtevane dokumentacije podana izjema varstva kazenskega postopka. IP je pritožbo prosilca, skladno s tretjim odstavkom 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-268/2022/4
Datum: 29. 9. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 7. 9. 2022, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 557/2022 z dne 1. 9. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo 

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 7. 9. 2022 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 557/2022 z dne 1. 9. 2022, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 8. 8. 2022 na organ naslovil zahtevo za dostop do kopije opravičil prič …v kontekstu delnega preklica naroka v zadevi opr. št. III Kpr 34829/2022 z dne 2. 8. 2022. 

Zahtevo prosilca je organ v celoti zavrnil z odločbo št: Su 557/2022 z dne 1. 9. 2022, zaradi varstva osebnih podatkov. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter definicijo osebnega podatka, kot ga opredeljuje Splošna uredba o varstvu podatkov. Organ je pojasnil, da so prosilcu poimensko znane stranke v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Kpr 34829/2022. Sodna dokumentacija vsebuje vrsto osebnih podatkov, ki so še toliko bolj izpostavljeni ob dejstvu, da so imena strank v postopku prosilcu znana, zato z anonimizacijo dokumentov ni mogoče zagotoviti resnične anonimnosti. Glede na navedeno posredovanje zahtevane dokumentacije v postopku po ZDIJZ ni dovoljeno. Organ je še navedel, da se sme v skladu z Zakonom o kazenskem postopku (ZKP) vsakemu, ki ima opravičen interes, dovoliti pregled in prepis posameznih kazenskih spisov. Dokler postopek teče, dovoljuje pregled in prepis spisov organ, pred katerim teče postopek, ko pa je postopek končan, dovoli to predsednik sodišča ali uradna oseba, ki jo on določi. Vpogled se opravi v skladu z določbami ZKP, Zakona o sodiščih ter Sodnega reda. Glede na navedeno je organ skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zahtevo prosilca v celoti zavrnil.

Dne 7. 9. 2022 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. Su 557/2022 z dne 1. 9. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da je prejel podcenjujočo in sprenevedajočo odločbo, ki v ničemer ne odraža elementov zaprošene informacije javnega značaja. Prosilec je pojasnil razloge za pridobitev zahtevanih dokumentov in izrazil svoj pogled na zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. SU 557/2022 z dne 8. 9. 2022, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu SU 557/2022 z dne 8. 9. 2022 je organ navedel, da prosilec zahteva opravičili točno določenih prič v kontekstu delnega preklica naroka, v zadevi opr. št. III Kpr 34829/2022 z dne 2. 8. 2022, kot informacijo javnega značaja, čeprav v sodnem postopku nastopa kot pooblaščenec stranke, pri čemer je organ prosilcu že večkrat pojasnil, da ima kot stranka možnost vpogleda v celotno sodno dokumentacijo, medtem, ko pri zahtevah po ZDIJZ, veljajo zakonsko določene omejitve.
Kljub navedenemu prosilec pogosto vloge še vedno naslavlja kot zahteve po ZDIJZ, kar ima za posledico omejen dostop do dokumentov oziroma zavrnitev dostopa, kot v navedenem primeru.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

IP je organ, z dopisom št. 090-268/2022/2 z dne 15. 9. 2022, pozval na dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Na poziv IP je organ odgovoril z dopisom št. SU 557/2022 dne 22. 9. 20222, v katerem je navedel, da so zahtevani dokumenti del sodnega spisa v odprti kazenski zadevi opr. št. III Kpr 34829/2022. Vsako razkrivanje navedb iz dokumentov, ki so sestavni del sodnega spisa, pred izvedbo celotnega kazenskega postopka, tako ni sprejemljivo. Organ je še navedel, da ima prosilec kot stranka v samem sodnem postopku tudi možnost vpogleda v celotno sodno dokumentacijo ter možnost dostopa do dokumentov na podlagi specialnih predpisov kazenskega področja.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti. 
Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na varstvo osebnih podatkov, je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).
Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov) . Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. 

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Organ je v izpodbijani odločbi svojo odločitev utemeljil na dejstvu, da naj bi bile prosilcu poimensko znane stranke postopka, zaradi česar je po mnenju organa dostop treba zavrniti. IP ob tem ugotavlja, da prosilec v zahtevi z dne 8. 8. 2022 ne navaja strank postopka, prav tako pa slednje ne izhaja iz, v pritožbenem postopku, predložene dokumentacije. Skladno s sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, anonimizacija dokumentov ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika. IP ugotavlja, da v konkretnem postopku prosilec v zahtevi ni navedel osebnega imena posameznika, zato IP posledično obrazložitvi organa ni mogel slediti, saj v postopku ne more špekulirati in domnevati (kot tega tudi ne sme početi organ prve stopnje), katere informacije so prosilcu morebiti poznane. IP dalje ugotavlja, da je organ v dopisu SU 557/2022 z dne 22. 9. 2022 pojasnil, da gre za dokumente, ki so del sodnega spisa v odprti kazenski zadevi in da razkrivanje dokumentov pred izvedbo kazenskega postopka ni dopustno.

ZDIJZ v 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim ali drugega sodnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona, ki zajema vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – UPB, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZKP). Za uveljavitev te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena naslednja dva pogoja:
1.    da je postopek še v teku,
2.    da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi.

IP je v pritožbenem postopku sledil navedbi organa, da se dokumenti nahajajo v odprti kazenski zadevi (s čimer je organ izkazal obstoj prvega pogoja za obstoj navedene izjeme), kot tudi temu, da razkritje zahtevanih dokumentov, pred zaključkom kazenskega postopka, po stališču organa ni dopustno, s čimer je IP štel, da je organ v postopku izkazal tudi drugi pogoj za obstoj navedene izjeme. Organ je namreč tisti, ki predmetni kazenski postopek vodi, zato razpolaga z vsemi dejstvi in okoliščinami, na podlagi katerih lahko najbolje presodi, v kakšni fazi je konkretni sodni postopek, kot tudi kakšen vpliv bi imelo razkritje zahtevanih dokumentov javnosti, na sam kazenski postopek. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je v postopku izkazano, da je glede zahtevane dokumentacije podana izjema varstva kazenskega postopka, kar pomeni, da je organ ravnal ustrezno, ko je zahtevo prosilca zavrnil, čeprav se je v odločbi skliceval na drugačno izjemo od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP pri tem še pripominja, da je takšna odločitev skladna tudi s sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. X Ips 4/2020, na podlagi katere se za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov, ko se zahteva nanaša na kazenski pregon in informacije, ki se nahajajo v tožilskih oziroma sodnih spisih v (pred)kazenskih zadevah, uporabljajo posebna določila področne zakonodaje glede vpogleda v spise sodišč. Navedeno pomeni, da lahko prosilec zahteva vpogled v navedene dokumente skladno s področno zakonodajo (torej kot stranka postopka), na kar je v izpodbijani odločbi prosilca že opozoril tudi organ, ne pa na podlagi določb ZDIJZ, saj je v konkretni zadevi podana izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca zavrnil, je pa odločitev organa obrazložena z napačnimi razlogi, zato je IP v tej odločbi navedel pravilne razloge, pritožbo prosilca pa, skladno s tretjim odstavkom 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Urša Pleterski
Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka