prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentacije v zvezi s povzetimi navedbami prosilca iz določenega članka v javnem mediju. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.

ODLOČBA:

Številka: 090-201/2022/3

Datum: 11. 7. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 13. 6. 2022, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 21/2022 z dne 9. 6. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 13. 6. 2022, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 21/2022 z dne 9. 6. 2022, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 21. 5. 2022 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v kateri je navedel, da je minilo pol leta, kar je z vlogo z dne 15. 11. 2021, uradno vprašal organ »Kaj boste storili, če ste javno/uradno seznanjeni z naslednjim javno izrečenim/zapisanim/podpisanim dejstvom, ko je .. udbaš …, v Sobotni prilogi časnika DELO, z dne 15. 5. 2021, javno zapisal/podpisal, citat: » …so se v samostojni Sloveniji dogajale nepojasnjene smrti ljudi, ki so preveč videli in vedeli, in poskusi likvidacije takih. Vse to je popisano.« V kontekstu IJZ je organ zaprosil za posredovanje dokumentov, ki izkazujejo tovrstno izvedeno dolžnost organa, ki mu jo nalaga 145. člen ZKP.

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. Su 21/2022 z dne 9. 6. 2022. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da ZDIJZ ne določa obveznosti organov ustvarjati ali pridobivati dokumentov, s katerimi v času odločanja na prvi stopnji ne razpolagajo. Organ je navedel, da ne razpolaga z nobenim dokumentom v zvezi s sporočilom prosilca z dne 15. 11. 2021. Glede na navedeno je organ zaključil, da zahtevanih informacij ni mogoče posredovati prosilcu, saj organ z njimi ne razpolaga.

Dne 13. 6. 2022 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. Su 21/2022 z dne 9. 6. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da kategorično prereka predmetno ponižujočo neumno odločbo, ki enoznačno izpostavlja sostorilstvo dotičnih uradnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani, vse v kontekstu nespoštovanja dolžnosti, ki jo enoznačno predpisuje 145. člen ZKP. Vedeti za oblastna kriminalno zločinska dejanja smrti in poskusov ubijanja ljudi v RS, ki so preveč videli ali vedeli, ki so vsa popisana in javno objavljena v Sobotni prilogi časnika DELO, z dne 15. 5. 2021, v javnem zapisu udbaša … z naslovom »javno pismo« in tega ne prijaviti v kontekstu dolžnosti 145. člena ZKP, je direktno sostorilstvo.   

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. Su 21/2022 z dne 20. 6. 2022, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Z namenom pridobitve dodatnih pojasnil, je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-201/2022/2 z dne 7. 7. 2022. Organ je ponovno pojasnil, da da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj v zvezi z vlogo prosilca z dne 15. 11. 2021, ni naznanil kaznivega dejanja.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, ki izkazujejo izvedeno dolžnost organa, ki mu jo nalaga 145. člen ZKP, v zvezi s povzetimi navedbami prosilca iz  članka …, v Sobotni prilogi časnika DELO, z dne 15. 5. 2021, ki jih je prosilec posredoval na organ dne 15. 11. 2021.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi dodatnih pojasnil organa z dne 7. 7. 2022, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne. Organ je IP pojasnil, da v zvezi z vlogo prosilca z dne 15. 11. 2021, ni naznanil kaznivega dejanja, zato z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse

 Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka