prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do vseh sodb in sklepov v postopkih, začetih na podlagi 44. člena ZPOmK oziroma 62. člena ZPOmk-1. Organ je zahtevo zavrnil, ker njegov informacijski sistem ne omogoča iskanja po kriterijih, kot jih v zahtevi navaja prosilec, posledično organ z dokumentom, ki bi ustrezal obravnavani zahtevi, ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi organa, ker je ugotovil, da informacijski sistem organa ne omogoča iskanja po ključnih besedah oz. po kriterijih, ki jih v zahtevi navaja prosilec, zato bi organ moral pregledati vse spise, jih analizirati in presoditi, ali ustrezajo kriterijem prosilca. Izdelava zbirke podatkov, kjer je za njeno pripravo potrebna analiza oziroma vsebinska presoja dokumentov na način, kot je potrebna v konkretnem primeru, predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Tega pa organ po ZDIJZ ni dolžan storiti.

ODLOČBA:

Številka: 090-135/2022/4

Datum: 3. 5. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilec) z dne 11. 4. 2022, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 272/2022 z dne 21. 3. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 11. 4. 2022 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 272/2022 z dne 21. 3. 2022, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Organ je 14. 3. 2022 prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilec zahteval, da mu organ v elektronski obliki pošlje naslednje dokumente:

• vse sodbe organa, ki je odločal o odškodninskih zahtevkih v postopkih zaradi kršitev konkurenčnega prava, začetih na podlagi 44. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK), ki je veljal od leta 1999 do 2008, ko je bil sprejet novi zakon (ZPOmK-1);
• vse sodbe oziroma sklepe višjih sodišč in Vrhovnega sodišča, izdane na podlagi uporabljenih pravnih sredstev v postopkih iz prejšnje točke;
• vse sodbe organa, ki je odločal o odškodninskih zahtevkih v postopkih zaradi kršitev konkurenčnega prava, začetih na podlagi 62. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1), ki velja z določenimi spremembami in dopolnitvami od leta 2008 dalje;
• vse sodbe oziroma sklepe višjih sodišč in Vrhovnega sodišča, izdane na podlagi uporabljenih pravnih sredstev v postopkih iz prejšnje točke.

Organ je z odločbo št. Su 272/2022 z dne 21. 3. 2022 zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je povzel 4. člen ZDIJZ in navedel, da ZDIJZ ne določa obveznosti organov ustvarjati, pridobivati, zbirati ali obdelovati dokumentov oziroma podatkov. Elektronski vpisnik PUND ne omogoča iskanja oziroma izpisa po kriteriju, kot to v vlogi navaja prosilec (pravna podlaga zahtevka).Organ bi moral pregledati sodne spise IV Pg vpisnika, da bi lahko evidentiral vsebino posamezne zadeve glede na zahtevo prosilca, vendar ZDIJZ ne določa obveznosti organov, da zbirajo dokumente oziroma podatke. V skladu z drugim odstavkom 22. člena ZDIJZ organ izda pisno odločbo, če zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne. Na podlagi navedenega je organ zahtevo prosilca zavrnil.

Dne 11. 4. 2022 je organ prejel pritožbo prosilca zoper odločbo št. Su 272/2022 z dne 21. 3. 2022. V pritožbi je prosilec navedel, da je organ pravilno povzel ZDIJZ v dejstvu, da le-ta ne določa obveznosti organov, da zbirajo dokumente oziroma podatke. Te aktivnosti pa tudi niso bile predmet zahteve. Sodbe in sklepi, ki so predmet zahteve, namreč že obstajajo. Dejstvo, da ima organ spise pod vpisnikom IV Pg organizirane na način, da na zahtevo z opisano dikcijo ne more odgovoriti, ne more iti v škodo prosilca. Namen ZDIJZ, kot izhaja iz njegovega 2. člena, je »zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov«. Prav pri sodbah in sklepih, na katere se zahteva nanaša, pa je transparentnost še toliko bolj pomembna. ZPOmK-1 (ter ZPOmK pred njim) namreč določata, da se škoda v postopku zasebne uveljavitve odškodninske odgovornosti določa na podlagi splošnih pravil obligacijskega prava, pri čemer pa ima sodnik tudi diskrecijsko pravico. Način določanja višine škode pri teh zadevah torej izhaja primarno iz sodne prakse prvostopenjskih sodišč, ki pa drugače kot z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja ni dostopna. Stališče, da morajo te sodbe posredovati sodišča prve stopnje, je razvidno tudi iz odgovora Vrhovnega sodišča RS št. Su 1275/2021 z dne 4. 10. 2021 na zahtevo za dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, ki mu je bila posredovana dne 24. 9. 2021 in predstavlja prilogo tej pritožbi. Iz tega odgovora izhaja, da niti oddelek za spremljanje sodne prakse na Vrhovnem sodišču ne razpolaga z odločbami sodišč prve stopnje, tako je dejansko edini način za njihovo pridobitev zahteva za dostop do informacij javnega značaja. Organ nikoli ni bil zaprošen, da pridobiva ali zbira sodbe in sklepe. Organ je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZPOmK-1 že sedaj obvezan, da Agencijo RS za varstvo konkurence (AVK) obvesti o vsakem postopku, povezanem z uporabo 6. ali 9. člena ZPOmK- 1. Nadalje je organ z drugim odstavkom istega člena obvezan, da AVK pošlje kopijo odločbe o uporabi naštetih členov. Prav vsaka izmed zahtevanih sodb in sklepov pa je mogla uporabiti navedena člena. Edino logično je tako, da organ (kolikor seveda spoštuje navedeni določbi ZPOmK-1) že sedaj razpolaga s seznamom teh sodb in sklepov, potencialno pa tudi že s skeni teh sodb in sklepov.

Organ je pritožbo prosilca z dopisom št. Su 272/2022 z dne 12. 4. 2022, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja je IP pri organu opravil tudi ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP, o katerem je nastal zapisnik št. 090-135/2022/3 z dne 21. 4. 2022.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da je prosilec zahteval dostop do naslednjih sodb in sklepov (v nadaljevanju zahtevane sodbe in sklepi):

• vse sodbe organa, ki je odločal o odškodninskih zahtevkih v postopkih zaradi kršitev konkurenčnega prava, začetih na podlagi 44. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK), ki je veljal od leta 1999 do 2008, ko je bil sprejet novi zakon (ZPOmK-1);
• vse sodbe oziroma sklepe višjih sodišč in Vrhovnega sodišča, izdane na podlagi uporabljenih pravnih sredstev v postopkih iz prejšnje točke;
• vse sodbe organa, ki je odločal o odškodninskih zahtevkih v postopkih zaradi kršitev konkurenčnega prava, začetih na podlagi 62. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1), ki velja z določenimi spremembami in dopolnitvami od leta 2008 dalje;
• vse sodbe oziroma sklepe višjih sodišč in Vrhovnega sodišča, izdane na podlagi uporabljenih pravnih sredstev v postopkih iz prejšnje točke.

Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, ker elektronski vpisnik PUND ne omogoča iskanja oziroma izpisa po kriteriju, kot ga v zahtevi navaja prosilec, posledično organ z dokumentom, ki bi ustrezal obravnavani zahtevi, ne razpolaga, in torej ne gre za informacije javnega značaja v smislu definicije iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. V pritožbi prosilec takšni odločitvi nasprotuje.

Za obstoj informacije javnega značaja morajo biti po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ izpolnjeni naslednji pogoji:

• informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
• organ mora z njo razpolagati in
• nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oziroma pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. 

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga s sodbami in sklepi, ki izpolnjujejo kriterije, ki jih je navedel prosilec v zahtevi. Ob tem IP pojasnjuje, da v konkretnem primeru ne gre za vprašanje, katere dokumente organ ima, temveč, ali je dolžan na podlagi zahteve prosilca vsebinsko analizirati dokumente in pripraviti zbirko po kriterijih, kot jih zahteva prosilec. Priprava takšne zbirke namreč predstavlja ustvarjanje novega dokumenta, če je za to potreben nesorazmeren vložek časa in truda. IP je zato ugotavljal, ali in na kakšen način bi organ v konkretnem primeru moral po vsebinskih kriterijih, ki jih je v zahtevi določil prosilec, presojati, ali dokumenti sodijo v zahtevano zbirko sodb in sklepov.

Na podlagi 82. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZS) in 282. člena in nasl. Sodnega reda (Uradni list RS, št. 87/16 in 127/21) organ s svojimi službami skrbi za delovanje informatiziranih vpisnikov. Na tej podlagi organ vodi informacijski sistem PUND (v nadaljevanju elektronski vpisnik PUND), v katerem se med drugim vodi sodni vpisnik za pravdne zadeve iz gospodarskih sporov (Pg vpisnik) ter ima tudi dostop do njega. Na podlagi četrtega odstavka 82. člena ZS je predsednik Vrhovnega sodišča izdal Pravilnik o obliki in vsebini posameznih sodnih vpisnikov, imenikov, pomožnih knjig in tipiziranih obrazcev (v nadaljevanju Pravilnik),[1] kjer je natančneje urejeno, kateri podatki se v posameznem vpisniku vodijo. V 40. členu Pravilnika je določeno, da je vpisnik Pg enak vpisniku P, v tega pa se, na podlagi 39. člena Pravilnika, za vsako zadevo vpisujejo naslednji podatki: zaporedna številka; datum prejema zadeve; nosilec zadeve; stranke in njihovi pooblaščenci oziroma zastopniki; predmet spora; vrednost spora; naroki; odločitev sodišča in datum odločitve; redna in izredna pravna sredstva ter datum njihove vložitve; opombe.

IP je na ogledu in camera preveril, kako se v praksi vpisujejo zadeve v vpisnik Pg. V ta namen je vpogledal v elektronski vpisnik PUND pri organu in ugotovil, da se vanj ne vnaša materialna podlaga za postopek, temveč zgolj tip zahtevka. Posledično je iskanje po tipu zahtevka v vpisniku Pg možno zgolj z izbiro enega izmed 25 tipov zahtevkov, ki so taksativno navedeni v šifrantu vpisnika Pg, in sicer: (Z) Avtorski spor, Bančni ali borzni spor, Gradbeni spor, Intelekt. lastnina (staro), Motenje posesti, Najemna razmerja, Odškodninski spor, Spor v zvezi z nepremičnino, Statusni spor – pravdni, Stečaj (staro), Zavarovalni spor, Pomorski spor, Menični spor, Tožba na izpraznitev prostorov, Ničnost družbe, Izpodbijanje odpusta obveznosti, Insolvenčni postopki, Odvzem premoženja nezakonitega izvora, Patent, Model, Blagovna znamka, Geografsko poreklo, Nelojalna konkurenca, Druge oblike omejevanja konkurence, Ostalo. Med temi tipi zahtevkov torej ni izrecno navedenih sporov oziroma postopkov, začetih na podlagi 44. člena ZPOmK oziroma 62. člena ZPOmk-1, na katere se nanaša zahteva prosilca. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da se odškodninske zahtevke zaradi kršitev konkurenčnega prava vpisuje pod tip zahtevka »Druge oblike omejevanja konkurence«. Vendar se v ta tip zahtevka ne vpisujejo zgolj odškodninske tožbe, ampak tudi drugi zahtevki. Če bi torej v vpisniku Pg iskali statistiko po tipu zahtevka »Druge oblike omejevanja konkurence«, ne bi prejeli zgolj zadev o odškodninskih zahtevkih, na katere se nanaša zahteva prosilca, ampak vse vrste zahtevkov v zvezi z omejevanjem konkurence.

Nadalje je IP ugotovil, da vpisnik Pg ne omogoča iskanja z uporabo naključno oziroma prosto izbranih ključnih besed, kot so npr. »kršitev konkurenčnega prava«, »ZPOmK«, ipd., kar izhaja iz zaslonskih slik vpisnika Pg, ki jih je organ IP izročil na ogledu in camera. IP ob tem pojasnjuje, da ni v njegovi pristojnosti presojanje oziroma ugotavljanje, zakaj določen informacijski sistem ne omogoča iskanja z uporabo prosto izbranih ključnih besed, ampak je mogoče iskanje zgolj z vnaprej določenimi parametri, kot je to npr. v konkretnem primeru omejeno na tipe zahtevkov, ki so določeni v šifrantu. Organ je na ogledu in camera pojasnil tudi, da se v vpisnik Pg ne shranjujejo dokumenti, ampak se spisi še vedno vodijo v fizični obliki. Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da bi moral organ najprej v fizični obliki poiskati in nato vsebinsko pregledati ter analizirati vse spise (od leta 1999 naprej), ki se vodijo oziroma so se vodili pred sodiščem in so vpisani v elektronski vpisnik PUND pod tip zahtevka »Druge oblike omejevanja konkurence«, ter nato še presoditi, ali ustrezajo kriterijem iz zahteve prosilca ali ne. Šele tako pridobljene podatke oziroma sodbe in sklepe bi organ lahko združil po kriterijih prosilca.

Glede navedb prosilca, da organ razpolaga s seznamom, ki ga mora voditi za namen obveščanja Agencije RS za varstvo konkurence v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZPOmK-1, in da ta seznam vsebuje tudi podatke o sodbah oziroma sklepih, ki so predmet zahteve prosilca, je organ na ogledu in camera pojasnil, da o tem poroča vsak sodnik posebej za spis, ki ga vodi. Organ zato ne razpolaga s skupnim seznamom teh zadev, saj tega tudi zakon od njega ne zahteva. IP ob tem pripominja, da bi takšen seznam morda lahko obstajal pri kakšnem drugem organu (npr. pri Agenciji RS za varstvo konkurence), vendar to ni predmet konkretnega postopka po ZDIJZ. IP je v nadaljevanju pregledal še vsebino dopisa Vrhovnega sodišča št. Su 1275/2021 z dne 4. 10. 2021, na katerega se sklicuje prosilec, in ugotovil, da je omenjeno sodišče prosilcu zgolj predlagalo, da se s prošnjo obrne neposredno na prvostopenjska sodišča, z nobenim argumentom pa mu ni zagotovilo, da bodo le-ta njegovi zahtevi lahko ugodila. Celo nasprotno, tudi Vrhovno sodišče je v omenjenem dopisu navedlo, da iskanje po njegovih elektronskih vpisnikih ni možno po kriterijih, ki jih je prosilec opredelil v zahtevi. Tudi omenjene navedbe prosilca torej v nobenem delu ne spremenijo ugotovitev IP.

IP je v pritožbenem postopku zaključil, da zahtevana zbirka sodb in sklepov pri organu ne obstaja, ker elektronski vpisnik PUND ne omogoča iskanja po kriterijih, kot jih je v zadevi zahteval prosilec. Da bi organ zadostil kriterijem zahteve, kot jo je postavil prosilec, bi moral fizično odpreti vse spise (od leta 1999 naprej), ki se vodijo oziroma so se vodili pred sodiščem in so vpisani v elektronski vpisnik PUND oziroma vpisnik Pg pod tip zahtevka »Druge oblike omejevanja konkurence«, pregledati in analizirati njihovo vsebino in iz tega vsebinsko zaključiti, kateri dokumenti sodijo v zahtevano zbirko sodb in sklepov. Tega pa organ v okviru obveznosti po ZDIJZ ni dolžan storiti. Izdelava zbirke podatkov, kjer je za njeno pripravo potrebna analiza oziroma vsebinska presoja dokumentov na način, kot je potrebna v konkretnem primeru, po presoji IP predstavlja ustvarjanje novega dokumenta.

Na koncu IP pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi 1. odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo oz. podatke, s katerimi ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa (v tem primeru velja, da jih organ lahko relativno hitro in enostavno prikliče iz sistema). Sicer pa se dolžnost posredovanja informacij nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno IP nima pravne podlage, da bi odločal o nujnosti oz. obveznosti organa, da ustvari novo evidenco oziroma zbirko dokumentov, ki ustrezajo kriterijem prosilca. Takšno stališče glede ustvarjanja novih zbirk dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja izhaja tudi iz pretekle prakse IP (npr. odločba IP št. 090-8/2021 z dne 17. 2. 2021 in odločba IP št. 021-128/2008/10 z dne 28. 1. 2009, ki jo je potrdilo tudi Upravno sodišče RS s sodbo št. II U 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010). V navedeni sodbi je Upravno sodišče RS ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu - sodišču ne obstaja, ker računalniški sistem, v katerem organ vodi spise, ne omogoča iskanja po kriterijih, kot jih je v zadevi zahteval prosilec, hkrati pa tudi ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo takšne zbirke. Iskanje in odbiranje dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca, bi torej predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, česar pa organ ni dolžan storiti.

Po pregledu spisovne dokumentacije ter na podlagi dodatnih pojasnil organa na ogledu in camera je IP ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Pravilnik je objavljen na spletni strani Vrhovnega sodišča RS: https://sodisce.si/vsrs/osnovne_informacije_o_sodiscu/pomembni_dokumenti/