prosilec - Okrožno sodišče v Kranju

POVZETEK:

Organ je zaradi izjeme varstva sodnega postopka (8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ) zavrnil zahtevo za dostop do sodbe, s katero je organ v pravdni zadevi konkretne tožeče stranke zoper toženo stranko Republiko Slovenijo, zaradi plačila odškodnine, izdal sodbo in tožeči stranki prisodil odškodnino. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ nepopolno ugotovil relevantna dejstva v zvezi z zatrjevano izjemo (ni jasno razvidno, o katerem konkretnem dokumentu je organ odločal ter ali je izvedel celovit ugotovitveni postopek glede obstoja zatrjevane izjeme od prostega dostopa). Izpodbijane odločbe se ne da preizkusiti, zato jo je IP odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje z navodili, glede česa je treba dopolniti postopek.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-442/2025/2

Datum: 8. 10. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 18. 9. 2025, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kranju, Zoisova ulica 2, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), št. Su 616/2025 z dne 16. 9. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 18. 9. 2025 se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Kranju, št. Su 616/2025 z dne 16. 9. 2025, odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2.          V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)            Organ je 8. 9. 2025 prejel zahtevo, da prosilcu posreduje anonimizirano kopijo sodbe, s katero je organ v pravdni zadevi tožeče stranke … zoper toženo stranko Republiko Slovenijo, zaradi plačila odškodnine, izdal sodbo in tožeči stranki prisodil odškodnino ...

(2)            Organ je z odločbo št. Su 616/2025 z dne 16. 9. 2025 zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je pojasnil, da je prosilec zahteval anonimizirano kopijo sodbe. Po vpogledu v pravdno zadevo izhaja, da je sodišče izdalo sodbo, vendar postopek še ni pravnomočno končan. Organ je povzel 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in ker je postopek še v teku (ni pravnomočno končan), je treba odgovoriti na vprašanje, ali takšen zahtevek prosilca lahko škoduje izvedbi postopka. Izhajati je treba iz konkretnega primera in tehtati na eni strani javni interes glede razkritja v povezavi z ustavno pravico prosilca za dostop do informacij javnega značaja in na drugi strani interes varovanja nemotene izvedbe sodnega postopka. Organ je v pravdni zadevi izdal sodbo, ki še ni pravnomočna, zato uradna oseba po ZDIJZ meni, da bi z razkritjem te sodbe v sicer nepravnomočno končani pravdni zadevi, še pred njeno pravnomočnostjo nastala škoda za izvedbo postopka. V tej fazi postopka še ni jasno, ali bodo stranke postopka vložile pritožbo, zato bi razkritje sodbe lahko pomenilo škodo za nadaljnji tek pravdnega postopka oz. je tako nemogoče z gotovostjo trditi, kakšne posledice bi lahko razkritje imelo za izvedbo nadaljnjega postopka, in bi tako nastala škoda, ki bi bila večja od škode, ker se javnost ne seznani (še pred pravnomočnostjo) s to informacijo. Tako se izkaže, da je zahteva prosilca za posredovanje anonimizirane kopije sodbe neutemeljena in jo je treba zavrniti, saj gre pri zahtevi prosilca za izjemo po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(3)            Dne 18. 9. 2025 je organ zoper odločbo št. Su 725/2025-2 z dne 16. 6. 2025 prejel pritožbo, v kateri je prosilec navedel, da je organ odločbo izdal na podlagi utemeljitve, ki zgolj pavšalno navaja, da bi razkritje vsebine sodbe lahko pomenilo škodo za nadaljnji tek pravdnega postopka, interesa javnosti pa niti ni vzelo v obzir. Že po 24. členu Ustave so sodbe javne, v konkretnem primeru pa je javnost tudi že seznanjena z izrekom sodbe. Sodbo je tudi javno že komentirala tožeča stranka, ki je kot predsednik ene največjih političnih strank v Sloveniji absolutno javna oseba. Že zgolj zato je v konkretnem primeru izrazito izkazan interes javnosti za seznanjenost s celotno vsebino sodbe, v kateri se seveda lahko anonimizirajo osebni podatki. Zgolj informacija o prisojeni odškodnini brez vsebinske obrazložitve ni celovita informacija, zato je, še posebej, kadar gre za absolutno javno osebo, interes javnosti po razkritju njene vsebine, vsekakor izkazan. Kako bi lahko razkritje vsebine sodbe pomenilo škodo za nadaljnji tek pravdnega postopka, organ ne pojasni. S sodbo sta že seznanjena tožeča in tožena stran. Obe (in ne javnost) imata možnost pritožbe, o kateri pa bo odločalo sodišče (in nejavnost). Zakaj bi lahko javna objava vsebine sodbe ogrožala postopek pred sodiščem, je povsem nerazumen in pavšalen argument, razen če želi organ s tem povedati, da odločitve sprejema tudi na podlagi odnosa javnosti do posameznega pravnega vprašanja. Za kar pa prosilec iskreno upa, da ne drži.

(4)            Organ je pritožbo z dopisom št. Su 616/2025 z dne 22. 9. 2025, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

Pritožba je utemeljena.

(5)            IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6)            Prosilec izpodbija odločbo organa št. Su 616/2025 z dne 16. 9. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) v celoti, in sicer ker nasprotuje obstoju izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je skliceval organ oziroma, ker zatrjuje obstoj prevladujočega interesa javnosti za razkritje zahtevane sodbe.

(7)            Po preučitvi spisovne dokumentacije IP najprej ugotavlja, da se organ ni konkretno opredelil, kateri dokument je predmet zahteve. Prvi in bistveni korak organa, pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja je namreč ugotovitev, kateri dokument je zahtevan in ali organ z njim razpolaga. V obravnavanem primeru je organ sicer povzel zahtevo in navedel, da je sodišče izdalo sodbo, a je ni navedel določno s številko in/ali datumom. Dalje IP pritrjuje pritožbenim navedbam, da je organ pavšalno navedel, da bi razkritje vsebine zahtevane sodbe lahko pomenilo škodo za nadaljnji tek pravdnega postopka, poleg tega pa IP ugotavlja, da je škodo ocenila kar uradna oseba za dostop do informacija javnega značaja in ne sodnik oziroma sodno osebje, ki je seznanjeno z relevantno vsebino obravnavane sodne zadeve. Dalje IP ugotavlja, da organ ni z ničemer preizkusil, ali je morda možen vsaj delni dostop do zahtevane sodbe, temveč je dostop pavšalno zavrnil kar do celotnega zahtevnega dokumenta. Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena, da bi se jo dalo preizkusiti, saj ni jasno razvidno, o katerem konkretnem dokumentu je organ sploh odločal ter ali je izvedel celovit ugotovitveni postopek glede obstoja zatrjevane izjeme od prostega dostopa. IP je zato zaključil, da so v konkretnem primeru podane bistvene kršitve pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, ker je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva, zaradi česar se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti in jo je treba odpraviti.

(8)            IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in zato postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijana odločba ne da preizkusiti, je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevano sodbo in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z njo. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. V nadaljevanju IP organu podaja navodila, v čem je treba dopolniti postopek.

Konkretna opredelitev zahtevanih informacij javnega značaja in vsebina obrazložitve odločbe

(9)            Da bi bilo odločbo mogoče preizkusiti, mora vsebovati vse sestavine, ki jih določa 214. člen ZUP.^[1] Organ se mora zato primarno konkretno opredeliti do dokumenta, ki je predmet zahteve, torej ga identificirati na način, da bo jasno, o katerem dokumentu je sploh odločil (npr. s številko in/ali datumom ter naslovom dokumenta). Nato pa se mora organ glede zahtevanega dokumenta, za konkretne podatke v posameznih dokumentih in ne kar pavšalno glede celotnega dokumenta,^[2] opredeliti do naslednjih vprašanj:

- ali so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa po 5.a in 6. členu ZDIJZ in

- če so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa.

(10)         Pri utemeljitvi izjem od prostega dostopa mora organ v ponovljenem postopku upoštevati 6. točko prvega odstavka 214. člena ZUP, iz katere izhaja, da je treba posebej natančno navesti razloge za zavrnilno odločbo oziroma za zavrnitev posameznega zahtevka, da bi dosegli namen obrazložitve. Obrazložitev mora biti izčrpna, v njej morajo biti povzete zahteve strank in celotni ugotovitveni in dokazni postopek. Med razlogi za pomembnost jasnosti obrazložitve so dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi, hkrati obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, prav tako pa obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. IP poudarja, da šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

Glede izjeme varstva sodnega postopka iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(11)         Po izjemi, ki jo določa 8. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer:

- zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka,

- razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.

(12)         V ponovljenem postopku mora organ najprej preveriti, ali je sodni postopek, v katerem je bila izdana zahtevana sodba, še v teku. Če je bo ta pogoj izpolnjen, mora organ v nadaljevanju izkazati obstoj škode za ta sodni postopek. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je škodo za sodni postopek v konkretnem primeru presojala kar uradna oseba, pristojna za posredovanje informacij javnega značaja, in ne sodnik oziroma sodno osebje, ki je sodelovalo pri sojenju v obravnavani sodni zadevi in so zato seznanjeni z relevantno vsebino te zadeve. Organ mora v ponovljenem postopku zato v postopek pritegniti ustreznega sodnika oziroma sodno osebje, da se izjasni, ali bi razkritje zahtevane sodbe vplivalo na izvedbo sodnega postopka, in da se konkretno opredeli glede vprašanja, kakšna škoda bi z razkritjem nastala. Iz narave stvari namreč izhaja, da relevantne ocene o morebitni škodi za izvedbo sodnega postopka ne more podati kar uradna oseba, pooblaščena za posredovanje informacij javnega značaja, sama, ne da bi se o tem posvetovala s sodnikom oziroma sodnim osebjem, ki je seznanjeno z relevantno vsebino obravnavane sodne zadeve. IP upoštevaje vse navedeno meni, da v konkretnem primeru škodni test ni bil opravljen pravilno. Pri tem IP opozarja na prakso Upravnega sodišča RS,^[3] iz katere izhaja, da mora imeti sodišče popolno avtonomijo, da samo oceni, ali bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka ali ne. Ob tem pa mora sodišče konkretno pojasniti, kakšna škoda bi nastala za konkretni sodni postopek. IP poudarja, da sta svoboda informiranja in razvito javno mnenje izredno pomembna tudi za preprečevanje zlorab in za demokratično izvrševanje državne oblasti, kamor sodi tudi sodstvo. To pomeni, da razprava izven sodišča v obliki javnega mnenja, ne more (predvsem pa ne sme) vplivati na strokovno delo sodnikov, na njihovo neodvisnost in nepristranskost. Zavračanje dostopa do dokumenta, ki je presojan pred sodiščem, zgolj zato, ker bi to ogrozilo pravico strank do sodnega varstva oziroma pravico do nepristranskega sojenja, torej ne vzdrži resne pravne presoje, zato s takšnimi navedbami o morebitnem vplivu javnosti na sojenje izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni mogoče utemeljevati.^[4] 

(13)         Pri iskanju odgovorov na sporna vprašanja v obravnavani zadevi v zvezi z izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ mora organ izhajati tudi iz Ustave RS, ki v poglavju o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah v 24. členu (javnost sojenja) določa: »Sodne obravnave so javne. Sodbe se izrekajo javno. Izjeme določa zakon.« Javnost sojenja in javno izrekanje sodnih odločb je torej že zakonodajalec povzdignil v ustavno kategorijo, ki je podrobneje razčlenjena in specificirana v zakonih. Tako iz določbe 17.a člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZS) izhaja, da se, zaradi zagotavljanja javnosti sojenja, izpolnjevanja obveznosti iz drugih zakonov ter obveščanja javnosti in medijev, na oglasni deski in na spletni strani sodišča, med drugim, objavi tudi razpored obravnav in sej, o katerih se obveščajo stranke in pri katerih javnost po zakonu ali odločitvi sodišča ni izključena. Ta razpored obsega tudi opravilno številko in vrsto zadeve, osebno ime sodnika ali predsednika senata, ki zadevo obravnava in osebno ime stranke v postopku. Smiselno enako določbo vsebuje Sodni red, ki v šestem odstavku 11. člena v povezavi z 12. členom določa, da so osebna imena strank v (kazenskih) postopkih informacije javnega značaja, razen če je to izključeno s procesnimi predpisi. Sodni red v 5. členu govori o zagotavljanju javnosti in določa, da sodišča zagotavljajo javnost obravnavanja v skladu s procesnimi predpisi in predpisi o dostopu do informacij javnega značaja. Kar pomeni, da določbe ZS in Sodnega reda ne morejo pomeniti specialnega zakona, ki bi bil podlaga za razkritje informacij v postopkih dostopa do informacij javnega značaja. Nasprotno, pomeni, da morajo sodišča kot zavezanci po ZDIJZ v postopkih po ZDIJZ upoštevati postulate, ki jih za te postopke predpisuje ZDIJZ, medtem ko skladno s področno procesno zakonodajo (npr. ZPP) zagotavljajo javnost sojenja, saj so sodne obravnave in izrekanje sodb v pristojnosti sodišč in ne drugih državnih organov. Področna zakonodaja, v konkretnem primeru ZPP, tako navedene ustavne kategorije konkretizira v 239., 321. in 322. členu. Iz prvega odstavka 239. člena ZPP izhaja, da je glavna obravnava javna. Prvi odstavek 321. člena pa določa, da se sodba izda in razglasi v imenu ljudstva. V primeru, kadar se sodba razglasi, prebere predsednik senata javno izrek sodbe in sporoči na kratko razloge sodbe (prvi odstavek 322. člena ZPP).

(14)         IP glede na pritožbene navedbe, ter upoštevaje dejstvo, da se zahtevani dokument nanaša na zadevo, ki je že bila izpostavljena v medijih,^[5]  ter da je prosilec v obravnavani zadevi novinar, ki ima kot tak dolžnost posredovati informacije v vseh zadevah, ki zadevajo javnost,^[6] opozarja še na test prevladujočega interesa javnosti glede razkritja varovanih podatkov, ki ga mora v ponovljenem postopku opraviti organ, če bo ugotovil obstoj izjeme od prostega dostopa po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Test prevladujočega interesa javnosti je urejen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih.^[7]

(15)         Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa javnega interesa je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test javnega interesa zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko javni interes s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova javnega interesa torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa javnega interesa omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo javni interes za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da se uporabi tudi v primerih, ko bi z njegovo pomočjo odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za javnost.^[8] Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Pri presoji sorazmernosti je treba upoštevati tudi značilnosti posameznika, na katerega se nanaša zahtevana sodba (brez privolitve prizadetega je namreč mogoče pisati o zasebnem življenju osebnosti iz sodobnega življenja, ki zanimajo javnost; mednje štejejo t.i. absolutne osebe iz javnega življenja, kamor nedvomno sodi tudi posameznik, na katerega se nanaša zahtevana sodba). Gre za tehtanje, s katerim mora organ oziroma IP pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno nad varstvom sodnega postopka ali morebiti tudi nad varstvom zasebnosti posameznika. Bistveno pa je, da se test javnega interesa uporablja samo za konkreten primer, kar pomeni, da ga je potrebno ugotavljati vsakič sproti in glede na okoliščine konkretnega primera.

(16)         IP opozarja še na prvi odstavek 21. člena ZDIJZ, na podlagi katerega postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo vodi in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba iz 9. člena tega zakona, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Po 2. alineji drugega odstavka 21. člena ZDIJZ v primeru, če se prosilec v zahtevi sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje v skladu z drugim odstavkom 6. člena tega zakona, ali če predstojnik ali uradna oseba oceni, da je treba uporabiti to določbo, in če je zavezan organ sodišče, o zadevi na predlog predstojnika tega organa odloči Vrhovno sodišče. Na podlagi četrtega odstavka 24. člena ZDIJZ mora v primeru uporabe določb drugega odstavka 21. člena tega zakona zavezan organ predložiti predlog odločitve pristojnemu organu v 15 delovnih dneh od prejema zahteve, pristojni organ pa mora odločiti o zahtevi v nadaljnjih 15 delovnih dneh od prejema predloga odločitve.

(17)         Glede na to, da je prosilec v pritožbi razkritje zahtevane sodbe utemeljeval tudi na podlagi podanega javnega interesa, bo moral organ, v primeru, da bo ugotovil obstoj izjeme od prostega dostopa, postopati v skladu z 21. členom ZDIJZ in tako zadevo skupaj s predlogom odločitve poslati v odločitev pristojnemu organu, tj. v skladu z 2. alinejo drugega odstavka tega člena, ker organ spada med sodišča, Vrhovnemu sodišču. Zoper odločitev Vrhovnega sodišča pa je, upoštevajoč četrti odstavek 21. člena ZDIJZ, dovoljena pritožba, o kateri odloča IP.

Delni dostop in vsebina izreka odločbe

(18)         Če bo v ponovljenem postopku ugotovljeno, da zahtevana sodba vsebuje informacije, ki predstavljajo katero izmed izjem od prostega dostopa, je treba presojati še, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu, če je to mogoče, omogočiti delni dostop do zahtevane sodbe. Pri tem IP pripominja, da se pri izvedbi delnega dostopa prekrijejo samo podatki, ki so izjema od prostega dostopa, ne pa celotni odstavki besedila ali celoten dokument.

(19)         Na koncu IP še poudarja, da mora organ tako v izreku kot tudi v obrazložitvi odločbe določno navesti, katere podatke je prekril in kje točno se ti podatki nahajajo (npr. naslov bivališča v prvem odstavku obrazložitve, ipd.). Le jasen, razumljiv in določen izrek je skladen z 213. členom ZUP, na njegovi podlagi pa je mogoča izvršljivost odločbe. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja. Organ mora v ponovljenem postopku v odločbi odločiti tudi o stroških postopka, kot to podrobneje določa prvi odstavek 118. člena ZUP.

Sklepno

(20)         IP je na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca ter izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ bo moral pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP, sodno prakso in napotila IP.

(21)         Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

(22)         Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 494/2003, VS15303, izhaja, da odločbe ni mogoče preizkusiti, če nima obrazložitve ali bistvenih delov obrazložitve, ki bi jih po zakonu morala imeti, saj ni mogoče presoditi utemeljenosti izreka odločbe.

[2] Da je zakonodajalec postavil izjeme le za »podatke iz dokumenta«, ne pa za celoten dokument, izhaja smiselno tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1176/2010-13, z dne 30. 11. 2011.

[3] Npr. sodbi Upravnega sodišča RS št. U 62/2007-12 z dne 5. 3. 2008 in št. U 664/2007-9 z dne 21. 2. 2008

[4] Tako izhaja tudi iz odločbe IP št. 090-9/2018 z dne 24. 4. 2018, ki jo je potrdilo tudi Upravno sodišče RS s sodbo št. IU 1235/2028-32 z dne 31. 3. 2021.

[5] Npr. objave na spletnih straneh: …

[6] S tem prosilec kot medij udejanja aktivni vidik svoje ustavne pravice do svobode izražanja (39. člen Ustave RS), ki se kaže v varovanju svobode do posredovanja informacij in mnenj in opravlja pomembno vlogo »javnega čuvaja« (»public watchdog«).

[7] Kamor pa varstvo sodnega postopka ne sodi.

[8] Sodba Upravnega sodišča RS št. IV U 103/2023-26.