prosilec - Okrožno sodišče v Kranju
+ -Številka: 090-427/2024
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK:
IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je, zaradi neobstoja zahtevanih informacij, zavrnil zahtevo prosilca. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ni pregledal fizične dokumentacije temveč je informacije iskal le v elektronskem sistemu organa. IP je ugotovil, da brez ustrezno izvedenega ugotovitvenega postopka (vpogleda tudi v arhiv oz. fizične spise) izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. IP je pritožbi prosilca ugodil, odločbo odpravil ter zadevo, z napotki, vrnil v ponovno odločanje organu.
ODLOČBA:
Številka: 090-427/2024/4
Datum: 3. 12. 2024
Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 29. 10. 2024, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kranju, Zoisova 2, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), št. Su 711/2024 z dne 14. 10. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 29. 10. 2024 se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Kranju št. Su 711/2024 z dne 14. 10. 2024 odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca z dne 9. 10. 2024 odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
(1) Prosilec je dne 9. 10. 2024, na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje vseh pravnomočnih sodnih odločb v postopku določitve primerne denarne odpravnine zaradi izključitve manjšinskih delničarjev, ki so bile izdane na podlagi določila 68. člena Zakona o prevzemih (ZPre-1) ter določil 384. člena v zvezi z 388. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer v celotnem obdobju od leta 2006 dalje.
(2) Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. Su 711/2024 z dne 14. 10. 2024, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga v materializirani obliki. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ in pojasnil, da postopki, ki jih v svoji zahtevi omenja prosilec, so postopki, ki se vodijo po določbah postopka Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o gospodarskih sporih. Tovrstni postopki so torej ena od vrst postopkov, ki jih obravnava Gospodarski oddelek Okrožnega sodišča v Kranju. Za področje vodenja evidence zadev gospodarskih sporov (oznaka Pg) se na sodišču vodi tako imenovani (PUND) vpisnik, ki je elektronsko vodeni vpisnik. Vpisnik omogoča iskanje zadev po opravilnih številkah zadev, po strankah ter po vrsti drugih kriterijev (npr. po dodeljenem osebju na zadevi; po tipu zahtevka ter po še nekaterih drugih kriterijih, vendar pa iskalni nabor ne omogoča iskanje zadev po kriteriju, ki ga je v svoji zahtevi določil prosilec. Iskalni kriteriji, ki so vgrajeni v elektronsko vodeni vpisnik, torej ne omogočajo pridobiti izpisa vseh tistih zadev, ki jih je zahteval prosilec (v katerih je sodišče odločalo o denarni odpravnini zaradi izključitve manjšinskih delničarjev). Teh podatkov vpisničar ob evidentiranju zadeve ob njenem prejemu na sodišče ne evidentira na tak način, saj elektronsko vodeni vpisnik tega niti ne zahteva ali omogoča in zato v evidenci rešenih zadev teh podatkov ni, posledično pa v elektronskem vpisniku iskanje po navedenem iskalnem kriteriju ni možno. Evidenca oziroma seznam postopkov, ki jo zahteva prosilec, torej na sodišču ne obstaja oziroma se te zadeve evidentirajo kot odškodninski spori, teh pa je mnogo vrst. Da bi organ zadostili zahtevi prosilca, bi moral obstoječi elektronsko vodeni vpisnik ustrezno nadgradil, kar pa bi terjalo čas in dodatna finančna sredstva. Ker je za informacijsko podporo na sodiščih pristojen Center za informatiko na Vrhovnem sodišču RS, pa sodišče niti ni pristojno za sprejem takšne odločitve. Drugi možni pristop pa bi bil ročni vsebinski pregled vseh rešenih zadev v nekem časovnem obdobju (kot zahtevano od leta 2006 dalje), s čimer pa bi nastal (nov) seznam tistih zadev, ki ustrezajo zahtevi prosilca, kar pa organ ni dolžan storiti.
(3) Dne 29. 10. 2024 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. Su 711/2024 z dne 14. 10. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), iz katere izhaja, da prereka izpodbijano odločbo v celoti. Prosilec je pojasnil razloge za pridobitev zahtevanih informacij in navedel, da od organa ni želel ustvarjanje novih zbirk podatkov temveč je želel zgolj izročitev sodnih odločb, če so bile izdane. Prosilec je še navedel, da so druga okrožna sodišča njegovi zahtevi ugodila in mu posredovala ustrezne sodne odločbe.
(4) Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. Su711/2024 z dne 5. 11. 2024, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
(5) IP je organ, z dopisoma št. 090-427/2024/2 z dne 21. 11. 2024, pozval k predložitvi dokumentacije in pojasnil v zadevi. Odgovora organa je IP prejel, po elektronski pošti, z dopisom št. Su 711/2024 z dne 26. 11. 2024. V dopisu Su 711/2024 je organ na vprašanje IP, kakšne izvedbene naloge bi moral izvesti, da bi prišel do zahtevanih pravnomočnih sodnih odločb, pojasnil, da se zadeve v postopkih določitve primerne denarne odpravnine zaradi izključitve manjšinskih delničarjev, ki so bile izdane na podlagi določila 68. člena ZPre-1 ter določil 384. člena v zvezi 388. členom ZGD-1, obravnavajo po pravilnih nepravdnega postopka, zato so v elektronskem vpisniku PUND iskanje konkretnih zadev omejili na zadeve z opravilno številko Ng. Od leta 2006 dalje je organ pravnomočno zaključilo 220 Ng zadev. Po ustnem pojasnilu vpisničarke namreč večino zadev ob vložitvi tožbe oziroma predloga vpiše pod zahtevek „ostalo“, razen v zadevah, kjer ji sodnik odredi drugačen vnos tipa zahtevka glede na vsebino spora ali predloga. Iz vpogleda v seznam 220 zadev je organ ugotovil, da je 10 zadev vpisanih pod tip zahtevka »Odpravnina izključenim družbenikom«, »Nadomestilo in odpravnina zunanjim delničarjem«, »Odpravnina izstopajočim delničarjem«. Nekatere zadeve se lahko vodijo tudi pod zahtevek „ostalo“. Zadeve je potrebno pridobiti iz arhiva in jih pregledati, kar pa bi nesorazmerno obremenilo organ pri opravljanju svoje temeljne funkcije (funkcije sojenja). Dodatno pa bi bilo potrebno v zadevah, ki se po vsebini ujemajo z zahtevo prosilca, pregledati vse odločbe z vidika podanih izjem ZDIJZ (npr. varstvo osebnih podatkov, itd). Takšnega stališča ne spremenijo navedbe prosilca, da je dokumente prejel s strani ostalih okrožnih sodišč, saj je organ med večji sodišči v Republiki Sloveniji (tako po pripadu zadev kot po številu rešenih zadev). Nabor zadev, ki jih je potrebno pregledati, je lahko zato bistveno drugačen (morda gre zgolj za eno zadevo). Organ je ponovno navedel, da ni dolžnost organa za posredovanje informacij javnega značaja, da bo opravljal raziskave, zbiral podatke, da bi na ta način zadostili zahtevi prosilca.
Pritožba je utemeljena.
(6) V obravnavanem primeru ni dvoma, da zahtevani dokumenti sodijo v delovno področje organa. Sporno pa je vprašanje, ali je odločitev organa o zavrnitvi prosilčeve zahteve pravilna in zakonita.
(7) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
(8) IP ugotavlja, da je organ v odločbi nepopolno in nepravilno ugotovil dejansko stanje. Organ je o zahtevi prosilca odločil pavšalno in nekonkretizirano, saj ni izvedel celovitega ugotovitvenega postopka, posledično pa odločitve organa ni mogoče preizkusiti. Organ je v izpodbijani odločbi namreč zgolj iskal zahtevane informacije v elektronskem vpisniku PUND, pri čemer je ugotovil, da je od leta 2006 pravnomočno zaključil 220 Ng zadev ter da je 10 zadev vpisanih pod tip zahtevka »Odpravnina izključenim družbenikom«, »Nadomestilo in odpravnina zunanjim delničarjem«, »Odpravnina izstopajočim delničarjem«., kamor lahko sodijo tudi zahtevane informacije, vendar pa organ vpogleda v fizične spise ni opravil, temveč je pavšalno navedel, da bi s pridobitvijo spisov iz arhiva in njihovim pregledom nesorazmerno obremenil sodišče pri opravljanju temeljne funkcije.
(9) Glede na navedeno IP ugotavlja, da brez ustrezno izvedenega ugotovitvenega postopka (vpogleda tudi v arhiv oz. fizične spise) izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
(10) Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejstva, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.
(11) Glede na to, da je organ tisti, ki eventualno razpolaga z zahtevanimi dokumenti, pozna procese svojega dela in lahko opravi ustrezne poizvedbe tako pri svojih zaposlenih, kot z vpogledom v fizične spise, je IP odločil, da je organ tisti, ki lahko primarno ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih za izdajo zakonite in pravilne odločbe v tej zadevi. Zato IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka odpravil organ prve stopnje. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.
(12) V skladu s tretjim odstavkom 251. členom ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.
(13) Organ bo moral v ponovnem postopku popolno in ustrezno ugotoviti dejansko stanje na način, da bo pregledal tudi svoj arhiv, zbirke dokumentarnega gradiva in ugotovi, ali z zahtevanimi dokumenti dejansko razpolaga. Organ je dolžan opraviti tudi razgovore z zaposlenimi, ki so glede na svoje delovne obveznosti zadolženi za vodenje postopkov glede zahtevane dokumentacije in z njimi preveriti, ali in kako je zahtevane dokumente možno najti. IP ob tem pojasnjuje, da je pojem »razpolagati z informacijo« v smislu namena zakona (2. člen ZDIJZ) treba razlagati široko. Gre za vsakršno posedovanje, hranjenje, registriranje, evidentiranje, reproduciranje, izdelovanje, proizvajanje ali predelovanje informacije s strani organa, za njega ali pri njem. Ob tem IP poudarja, da nahajanje dokumenta v arhivu pri organu, pomeni razpolaganje z njim. Organ mora tako tudi fizično vpogledati v arhiv in spise v fizični obliki. Če bo organ ugotovil, da na podlagi vpogleda v fizični spis ne more na enostaven način pridobiti zahtevanih dokumentov (glede na kriterije prosilca), pa mora navesti, kakšen vložek časa in truda zahteva takšen vpogled, da pridobi zahtevane dokumente. Pri tem IP opozarja na sodbo Upravnega sodišča št. II U 80/2023-11 z dne 26. 7. 2024, v kateri je sodišče v 20. točki navedlo, da je obrazložitev, da bi za ustvarjanje novega dokumenta (pridobitev iz informacijskega sistema) organ potreboval nesorazmeren vložek časa in truda, pavšalna. Organ mora konkretno ugotoviti, koliko časa dejansko potrebuje, in kaj vse mora storiti, da pridobi dokumente, kot jih je vsebinsko zahteval prosilec. Če bi organ ob tako izvedenem ugotovitvenem postopku ugotovil, da z dokumenti razpolaga, je dolžan tudi presoditi, ali gre za prosto dostopne dokumente, oz. ali je podana katera od izjem od prostega dostopa, ki jih določa 5.a in prvi odstavek 6. člena ZDIJZ in v primeru ugotovitve izjeme presoditi tudi, ali je dokumente možno razkriti ob uporabi instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ).
(14) IP je na podlagi navedenega ugodil pritožbi prosilca ter izpodbijano odločbo na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(15) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(16) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Urša Pleterski
Raziskovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke