prosilec - Okrožno sodišče v Kranju
+ -Številka: 090-275/2023
Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost, Kršitev postopka
POVZETEK:
Organ je zahtevo prosilca za dostop do vseh dokumentov in prilog sodnega spisa delno zavrnil. Prosilcu je omogočil dostop do sodb, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil in se pri tem skliceval na odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020. Po mnenju organa je uporaba ZDIJZ izključena za vse dokumente iz sodnih spisov, razen sodb, prosilec pa lahko dostop do teh dokumentov zahteva na podlagi 150. člena ZPP. IP je ugotovil, da organ pri odločitvi ni upošteval, da je bila v zadevi št. X Ips 4/2020 prosilka tudi stranka kazenske zadeve, iz katere je zahtevala dokumente, v obravnavani zadevi pa prosilec po ZDIJZ ne zahteva dostopa do dokumentov iz zadeve, v kateri sam nastopa kot stranka. Prav tako je odločitev v zadevi št. X Ips 4/2020 temeljila na določbi ZKP, ki je bila kasneje spremenjena na način, da je ne glede na določbe ZKP mogoča zahteva za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Poleg tega je Republika Slovenija ratificirala Konvencijo Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov, v skladu s katero pravosodnih organov ni zavezala le k posredovanju dokumentov, ki se nanašajo na upravne funkcije, ampak na vse dokumente, ki jih imajo. Upoštevajoč vse navedeno je IP zaključil, da je predmet presoje po ZDIJZ celoten zahtevani sodni spis s prilogami, pri čemer je ugotovil, da sicer vsebuje podatke, ki so izjema po 2. in 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, vendar je z izvedbo delnega dostopa možno zahtevi delno ugoditi le v delu, ki se nanaša na dostop do sodb, glede preostale dokumentacije pa je zahtevo treba zavrniti. V teh dokumentih gre namreč za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti, da bi ti dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imeli več svoje vsebine, in bi bili zato brez posebne vrednosti za prosilca oziroma javnost.
ODLOČBA:
Številka: 090-275/2023/3
Datum: 28. 6. 2024
Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 21. 8. 2023, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kranju, Zoisova ulica 2, 4000 Kranj, (v nadaljevanju organ), št. Su 218/2023 z dne 21. 7. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 21. 8. 2023 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kranju, št. Su 218/2023 z dne 21. 7. 2023, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči:
»Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v obliki fotokopije posredovati še naslednje podatke iz sodbe in sklepa Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. I P 421/2017 z dne 26. 11. 2021:
- ime in sedež tožene stranke na 1. strani;
- ime tožene stranke v 5. vrstici pod 3. točko obrazložitve;
- ime tožene stranke v 7. vrstici pod 3. točko obrazložitve;
- ime tožene stranke v 13. vrstici pod 6. točko obrazložitve;
- ime in priimek pooblaščenke toženke v 17. vrstici pod 6. točko obrazložitve;
- ime odvetniške družbe v 19. vrstici pod 6. točko obrazložitve;
- ime oddaje v 25. vrstici pod 6. točko obrazložitve;
- ime in priimek sodne cenilke v 4. vrstici pod 7. točko obrazložitve;
- ime odvetniške družbe v 6. in 7. vrstici pod 7. točko obrazložitve;
- ime in priimek sodne cenilke v 17. vrstici pod 7. točko obrazložitve;
- ime zavarovalnice v 21. vrstici pod 7. točko obrazložitve;
- ime galerije v 24. vrstici pod 7. točko obrazložitve;
- ime in priimek sodne cenilke v 2. in 5. vrstici pod 8. točko obrazložitve;
- ime občine v 5. vrstici pod 8. točko obrazložitve;
- ime in priimek sodnega cenilca v 2. in 11. vrstici pod 12. točko obrazložitve;
- ime in priimek sodnega cenilca v 18. vrstici pod 13. točko obrazložitve;
- ime in priimek nekdanje zastopnice tožene stranke v 8. vrstici pod 14. točko obrazložitve;
- ime in priimek avtorja v 3. in 65. vrstici pod 15. točko obrazložitve;
- imena spletnih strani v 6., 9., 10., 11., 17., 22., 23., 24., 26., 27., 28., 33., 35., 36., 38., 39., 41., 68. in 72. vrstici pod 15. točko obrazložitve;
- ime tožene stranke v 7., 52., 53. in 60. vrstici pod 15. točko obrazložitve;
- ime odvetniške družbe v 20., 25., 26. in 57. vrstici pod 15. točko obrazložitve;
- ime in priimek nekdanje zastopnice tožene stranke v 31., 32., 50., 51., 61. in 62. vrstici pod 15. točko obrazložitve;
- imena in priimki sodnih cenilcev v 42., 43., 44., 45., 49., 52., 70. in 73. vrstici pod 15. točko obrazložitve;
- ime zavarovalnice v 55. vrstici pod 15. točko obrazložitve;
- ime galerije v 63. vrstici pod 15. točko obrazložitve;
- ime in priimek sodnega cenilca v 7. vrstici pod 16. točko obrazložitve;
- ime medija v 14. vrstici pod 16. točko obrazložitve;
- imena in priimki sodnih cenilcev v 3., 7., 8., 11. in 14. vrstici pod 17. točko obrazložitve;
- ime in priimek sodnega cenilca v 1., 2. in 8. vrstici pod 19. točko obrazložitve;
- ime in priimek sodnega cenilca v 4. vrstici pod 20. točko obrazložitve;
- ime in priimek sodnega cenilca v 13. vrstici pod 21. točko obrazložitve;
- ime in priimek sodne cenilke v 1. vrstici pod 22. točko obrazložitve;
- ime oddaje in ime medija v 3. vrstici pod 23. točko obrazložitve;
- ime in priimek sodnega cenilca v 2., 5. in 11. vrstici pod 24. točko obrazložitve;
- ime in priimek sodnega cenilca v 18. vrstici pod 25. točko obrazložitve;
- imena in priimki sodnih cenilcev v 1., 2., 7., 9., 17., 19., 22., 24., 37., 42. in 43. vrstici pod 26. točko obrazložitve;
- ime in priimek nekdanje zastopnice tožene stranke v 35. in 39. vrstici pod 26. točko obrazložitve;
- ime in priimek sodnega cenilca v 1.vrstici pod 27. točko obrazložitve;
- ime galerije v 29. vrstici pod 27. točko obrazložitve;
- ime tožene stranke v 2., 7. in 13. vrstici pod 28. točko obrazložitve;
- ime galerije v 5. vrstici pod 29. točko obrazložitve;
- ime in priimek sodnega cenilca v 1. in 10. vrstici pod 30. točko obrazložitve;
- ime in priimek nekdanje zastopnice tožene stranke v 13. vrstici pod 32. točko obrazložitve.«
- V preostalem delu (glede sodbe Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 345/2022 z dne 18. 11. 2022 ter glede osebnih podatkov in poslovne skrivnosti) se pritožba prosilca zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kranju, št. Su 218/2023 z dne 21. 7. 2023, zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
(1) Prosilec je dne 9. 3. 2023 na organ naslovil prošnjo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval dostop do vseh dokumentov in prilog sodnega spisa opr. št. I P 685/2014, v obliki fotokopij.
(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. Su 218/2023 z dne 21. 7. 2023, v obrazložitvi katere je navedel, da je vpogledal v PUND vpisnik in ugotovil, da se je pod opr. št. I P 685/2014 vodila pravdna zadeva, ki jo je reševal organ. Organ je v zadevi izdal sodbo 24. 11. 2016, ki jo je pritožbeno sodišče razveljavilo in vrnilo v ponovno odločanje. Zadeva se je v ponovljenem postopku vodila pod opr. št. I P 421/2017. Organ je v zadevi odločil s sklepom in sodbo 26. 11. 2021, ki sta v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 345/2022 z dne 18. 11. 2022 postala pravnomočna. Postopek je tako pravnomočno zaključen. Organ je ugotovil, da prosilec ni stranka tega sodnega postopka. Organ je povzel 24. člen Ustave RS in pojasnil razmerje med ZDIJZ in ZPP ter navedel, da se po njegovem mnenju za posredovanje pravnomočne sodbe sodišča uporabijo določbe ZDIJZ, saj je pravnomočna sodba informacija javnega značaja, v kolikor ne bi bila ugotovljena kakšna izmed izjem, ki jih zakon določa. Organ lahko delno ali v celoti zavrne dostop v primerih izjem, ki jih ZDIJZ določa v 5.a členu in prvem odstavku 6. člena. Organ je povzel 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in pojasnil, da je skladno z določilom o delnem dostopu, ki je urejeno v 7. členu ZDIJZ, v zahtevanem dokumentu (sodni odločbi – sklepu in sodbi organa I P 421/2017 z dne 26. 11. 2021) zakril varovane osebne podatke fizičnih oseb ter prosilcu omogočil delni dostop. Ker je sodba Višjega sodišča v Ljubljani opr.št. I Cp 345/2022 z dne 18. 11. 2022, v zvezi s katero je sodba organa postala pravnomočna, javno že objavljena na spletu, je organ v skladu s četrtim odstavkom 22. člena ZDIJZ prosilca napotil na spletno mesto sodnapraksa.si, kjer je odločba na voljo in prosto dostopna. V zvezi z zahtevo prosilca po posredovanju vseh (ostalih) dokumentov in prilog sodnega spisa opr. št. I P 685/2014 (sedaj I P 421/2017), je organ ugotovil, da uradna oseba po ZDIJZ ni pristojna za odločanje o zahtevi za dostop do teh dokumentov po določbah ZDIJZ. Ustavno sodišče je že v odločbi U-I-16/10, Up-103/10 z dne 20. 10. 2011 izrazilo dvom v ustavnost razlage ZDIJZ, po kateri je mogoče na njegovi podlagi, ne glede na specialno ureditev v procesnih predpisih, pridobiti dokumente iz sodnih in upravnih spisov. Ustavno sodišče se v navedeni zadevi s tem vprašanjem sicer ni ukvarjalo, kljub temu pa je opozorilo na posebno naravo gradiva v upravnih in sodnih spisih, zaradi česar procesni zakoni posebej urejajo pravico do pregleda in prepisa dokumentov v spisih (sodba Upravnega sodišča, I U 748/2015 z dne 27. 8. 2015). Sodba Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020 je obravnavala vprašanje, kateri zakon je pravilna pravna podlaga za vpogled v tožilske in sodne spise. V skladu s citirano sodbo imajo pri dostopu do informacij v sodnih spisih posebna določila področne (procesne) zakonodaje glede možnosti drugih oseb za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov značaj specialne ureditve (lex specialis) glede na določbe ZDIJZ. ZDIJZ se lahko kot splošnejši predpis uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen z navedenimi specialnimi zakoni. Takšno specialno ureditev je (po izdani sodbi) vnesla šele novela ZKP-O v 128. člen, ki je povsem jasno določila, da lahko v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne glede na določbe tega zakona, vsakdo ustno ali pisno zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih kazenskih zadevah. Prosilec je zaprosil za celotno spisovno dokumentacijo sodne zadeve organa opr.št. I P 685/2014. Gre za pravdno zadevo, ki se je vodila po pravdnem postopku Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Procesni zakoni (konkretno ZPP v 150. členu) posebej urejajo pravico (tako strank kot drugih oseb) do vpogleda in prepisa dokumentov v spisu (tako tekom postopka kot po njegovem pravnomočnem zaključku). Upoštevaje sodno prakso, in sicer citirano sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020, pa je uporaba procesnega zakona (konkretno ZPP) specialnejša pravna podlaga za pridobivanje dokumentov iz sodnih spisov v civilnih zadevah. Dvanajsti odstavek 128. člena ZKP namreč izrecno ureja dostop do informacij javnega značaja (le) v skladu s tem zakonom — torej le v kazenskih zadevah, za kar pa na gre v konkretni zadevi. V zadevah (kot konkretna), ki se vodijo po ZPP, pa je omenjeni zakon za vpogled v spisovno dokumentacijo (tudi po pravnomočno končanem postopku) specialnejši od določb ZDIJZ. Prosilec, ki ni bil stranka sodnega postopka, ima tako možnost, če bo izkazal upravičeno korist, zahtevati vpogled v (ostalo) spisovno dokumentacijo sodne zadeve I P 421/2017 (prej I P 685/2014) na podlagi določil 150. člena ZPP. Ko je postopek pravnomočno končan, o takšni zahtevi drugih oseb odloča predsednik oziroma predstojnik sodišča oziroma oseba na sodišču, ki ga določi. O zadevi je tako pristojno odločati sodišče (organ — predsednik sodišča oziroma pristojna oseba sodišča), ne pa organ v upravnem postopku (uradna oseba po ZDIJZ), zato se v tem delu zahteva prosilca v skladu s 129. členom ZUP v zvezi s 15. členom ZDIJZ zavrže, kot izhaja iz izreka odločbe.
(3) Prosilec je v pritožbi z dne 21. 8. 2023 navedel, da odločbo št. Su 218/2023 z dne 21. 7. 2023 izpodbija v celoti, in sicer I. in II. točko izreka odločbe. Odločbo izpodbija, ker je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno in napačno, ker so podane kršitve pravil upravnega postopka (drugi odstavek 237. člena ZUP), in ker materialni predpis sploh ni bil uporabljen oziroma je bil uporabljen napačno. Prosilec meni, da so bila med postopkom bistveno kršena njegova pravila (drugi odstavek 237. člena ZUP), posledica česar je, da med postopkom organ prve stopnje dejanskega stanja sploh ni ugotovil, ali pa ga je ugotovil nepopolno in v tej zvezi napačno uporabil materialni predpis. Prav tako odločbe sploh ni mogoče preizkusiti, s čimer je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj preizkus predmetne odločbe onemogoča odsotnost oziroma pomanjkljivost obrazložitve, torej odsotnost osnovne funkcije upravne odločbe in osnovnega namena obveznosti izdaje upravne odločbe, ki je v vsebinski utemeljitvi odločitve o zavrnitvi dostopa. Iz odločbe izrecno izhaja, da prvostopenjski organ ni sledil napotilom organa druge stopnje, niti ni ustrezno in celovito obrazložil, zakaj jim ni sledil, zato je zagrešil bistveno kršitev določb upravnega postopka. Prosilec meni, da je organ prve stopnje napačno uporabil materialno pravo, saj ugotavlja, da je uporaba ZDIJZ izključena za dokumente iz sodnih spisov, kar pa je napačno, temveč bi moral zgolj zagotoviti delni dostop do obstoječih predmetnih dokumentov na podlagi 7. člena ZDIJZ s prekritimi varovanimi osebnimi podatki (nevarovani osebni podatki (npr. odvetnikov, izvedencev, cenilcev itd.) se razkrijejo), pri čemer to niso podatki o pravnih osebah javnega in zasebnega prava. Prosilec podrobno utemeljuje, zakaj meni, da gre v obravnavanem primeru za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki so prav tako absolutno javni po določbi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dalje prosilec podrobno utemeljuje, na podlagi česa meni, da je treba razlagati prvi odstavek 1. člena ZDIJZ (državni organi) tako, da se nanaša na državne organe vseh treh vej oblasti, med njimi tudi sodno, čemur so prilagojene tudi izjeme od prosto dostopnih informacij. Po mnenju prosilca so glede zahtevane dokumentacije izpolnjene predpostavke iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj je tudi organ v izpodbijani odločbi ugotovil, na podlagi vpogleda v PUND vpisnik, da s podatki, dokumentacijo in informacijami pod opr. št. I P 685/2014, razpolaga. Prav tako ni podana izjema iz 4. točke šestega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se zahteva ne nanaša na ponovno uporabo informacij javnega značaja, ampak na klasično zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Klasična zahteva za dostop do informacij javnega značaja je pravica zagotovljena na ustavni ravni v drugem odstavku 39. člena Ustave RS. Osrednji namen pravice je zagotoviti javnost in odprtost delovanja vseh organov javne oblasti (tudi rednih sodišč) ter vsakomur omogočiti dostop do informacij v posesti javnih oblasti. Z vključitvijo te pravice med temeljne človekove pravice in svoboščine je Slovenija sledila mednarodnim priporočilom ter se pridružila vedno večjemu številu držav, ki zagotavljajo tej pomembni pravici varstvo na ustavni ravni. Prav tako jo na takšni ravni zagotavlja EU, katere članica smo, v 42. členu Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Gre torej za pravno zavarovano upravičenje posameznika, ki ga je moč iztožiti in ki mu stoji nasproti ustrezna dolžnost organa, da upravičencu informacije javnega značaja posreduje. Tudi javnost sojenja in javno izrekanje sodnih odločb je povzdignjeno v ustavno kategorijo. Ustava RS v poglavju o človekovih temeljnih svoboščinah v 24. členu (javnost sojenja) določa: »Sodne obravnave so javne. Sodbe se izrekajo javno. Izjeme določa zakon.«. Vsaka javna sodba ni torej več le spisovni podatek, temveč postane zaradi svoje javne narave predmet javnosti, njenega javnega obravnavanja, komentiranja in/ali kritiziranja.«. Prosilec se podrobno sklicuje še na določbe Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov in navaja, da v obravnavanem primeru prvostopenjski organ ni sledil napotkom drugostopenjskega organa in kršil določbe ratificirane Konvencije, ki pravosodne organe zavezujejo k posredovanju vseh dokumentov, ki jih imajo. Eden izmed zakonov, ki javnosti omogoča uresničevanje ustavne pravice iz 24. člena Ustave RS, je tudi ZDIJZ. Navedeni zakon med zavezance uvršča vse tri veje oblasti, med njimi tudi sodno, čemur so prilagojene tudi izjeme od prosto dostopnih informacij. Iz zgoraj navedenega komentarja ZDIJZ izhaja, da se pravica dostopa do informacij javnega značaja nanaša na vse informacije javnega značaja, kar pomeni, da je med drugim v sklop zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja uvrščena tudi celotna sodna veja oblasti. Takšno stališče smiselno izhaja tudi iz 6. ter 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kajti če bi zakonodajalec želel popolnoma izključiti uporabo določb ZDIJZ za dostop do dokumentov, ki so pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega oziroma drugega sodnega postopka (konkretno pravdnega), teh izjem ne bi opredelil v ZDIJZ na način, ki pod določenimi pogoji dopušča dostop tudi do takšnih informacij. ZDIJZ je zakon, katerega domet je izredno širok in se razteza na praktično vsa področja delovanja javne oblasti, javnopravnih subjektov in drugih subjektov, ki zanje opravljajo javne funkcije. Zato njegove določbe vedno znova trčijo ob določbe drugih predpisov. V primeru neskladja ZDIJZ z drugimi področnimi zakoni je ta potrebno reševati v skladu s splošnimi načeli za razlago pravnih norm in njihovih medsebojnih razmerij. Prav tako je treba upoštevati Konvencijo. Po načelu lex specialis derogat legi generali nad ZDIJZ prevladajo specialnejši zakoni, ki so bili sprejeti po njegovi uveljavitvi (npr. ZVDAGA ali ZMed). Hkrati pa je napačno in abstracto reči, da na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št: X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020 (ki ne velja več (novela ZKP in Konvencija)) določila (procesne konkretno ZPP) zakonodaje prevladajo glede na določbe ZDIJZ. Prvič zaradi tega, ker je zakonodajalec po izdaji predmetne sodbe spremenil 128. člen ZKP tako, da je omogočil dostop do informacij javnega značaja v posameznih kazenskih zadevah. Drugič, ker gre za staro sodno prakso sprejeto v takratnem pravnem kontekstu in dejanskem stanju zadeve (šlo je za zahtevo stranke postopka), ki se bistveno razlikuje od obravnavane zadeve, zato je po mnenju prosilca sklicevanje organa nanjo neutemeljeno. Glede na spremembo ZKP (in obstoječo 6., 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) je očitno, da je bil namen zakonodajalca, da prevladajo norme ZDIJZ nad določbami področnih (procesnih) zakonodaj. Glede na določbo 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (nanaša se na pravdne postopke) zakonodajalec ni imel namena, da bi v razmerju do ZDIJZ prevladale starejše določbe ZPP. Zato ZDIJZ kot poznejši, a splošnejši zakon nad specialnejšimi prevlada, predvsem zaradi tega, ker je zakonodajalec s spremembo 128. člena ZKP namen jasno izkazal in mu zaradi tega ni potrebno spremeniti še vse druge procesne zakonodaje in je to v skladu s splošnim načelom ZDIJZ potrebno za zagotovitev javnega in odprtega delovanja organov in uresničitev ustavne pravice. Prosilec meni, da prvostopenjski organ (s sklicevanjem na neustrezno in zastarelo sodno prakso) ni ustrezno in pravno pravilno, glede na Konvencijo, ZDIJZ, obrazložil, zakaj ni sledil napotilom drugostopenjskega organa, zato je zagrešil bistveno kršitev določb upravnega postopka. Nenazadnje je enotna sodna praksa »vrednota ustavnega ranga (22. člen Ustave)« (vir: VSL, sodba II Cp 3324/2016 in sklep II Cp 874/2017), ki jo izraženo stališče prvostopenjskega organa krši, saj drugi zavezanci (sodišča) sodne veje oblasti ZDIJZ, Konvencijo in ZPP ne tolmačijo tako, kot jo tolmači prvostopenjski organ.
(4) V zvezi s prejeto pritožbo zoper izpodbijano odločbo je organ ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba, ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je, skupaj s spisovno dokumentacijo, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. Su 218/2023 z dne 5. 9. 2023, poslal IP v reševanje.
Pritožba je delno utemeljena.
(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(6) Prosilec je od organa zahteval posredovanje vseh dokumentov in prilog sodnega spisa opr. št. I P 421/2017 (prej I P 685/2014). IP ugotavlja, da je prosilec navedeno zahtevo z dne 9. 3. 2023 vložil na podlagi določb ZDIJZ. Organ je to zahtevo obravnaval po določbah ZDIJZ in v tem postopku izdal izpodbijano odločbo. IP je zato kot pritožbeni organ v postopkih dostopa do informacij javnega značaja pristojen za presojo te izpodbijane odločbe (tako prvi odstavek 2. člena ZInfP). Skladno s prvim odstavkom 5. člena Sodnega reda sodišča namreč zagotavljajo javnost obravnavanja v skladu s procesnimi predpisi in predpisi o dostopu do informacij javnega značaja. Kadar je torej dostop do dokumenta presojan z vidika ZDIJZ, je pritožbena presoja takšne odločitve v pristojnosti IP, ki ima za to neposredno zakonsko podlago v določbah ZInfP.
(7) Prosilec izpodbija I. in II. točko izreka odločbe organa št. Su 218/2023 z dne 21. 7. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), zato je IP v nadaljevanju presojal, ali je odločitev organa v obeh točkah izreka na zakonu utemeljena.
- Pritožba zoper I. točko izreka izpodbijane odločbe
(8) V I. točki izreka izpodbijane odločbe je organ delno ugodil zahtevi prosilca na način, da mu je posredoval kopijo anonimizirane pravnomočne sodbe in sklepa organa opr. št. I P 421/2017 z dne 26. 11. 2021 in prosilca v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 345/2022 z dne 18. 11. 2022 napotil na spletno mesto http://www.sodnapraksa.si, kjer je sodna odločba dostopna.
(9) Glede napotitve prosilca na spletno mesto IP pojasnjuje, da je takšno ravnanje organa v skladu z določbami ZDIJZ. Peti odstavek 6. člena ZDIJZ namreč določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Da se v takšnem primeru obveznost organa nanaša le na posredovanje napotila, ne pa tudi dokumentov, je potrdilo že Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1429/2011-20 z dne 6. 6. 2012 (7. točka). Smiselno enako je glede uporabe določbe petega odstavka 6. člena ZDIJZ IP odločil tudi npr. v odločbah št. 090-274/2019 z dne 13. 2. 2020, št. 090-240/2016 z dne 2. 11. 2016, št. 090-198/2016 z dne 10. 10. 2016, št. 090-41/2014/4 z dne 28. 3. 2014 in št. 090-107/2012/4 z dne 28. 6. 2012. Na podlagi navedenega je IP zaključil, da je organ z izpodbijano odločbo pravilno odločil v delu, ki se nanaša na napotilo, kar pomeni, da je bil postopek v tem delu pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena.
(10) Ker je organ s I. točko izreka izpodbijane odločbe dostop do sodbe in sklepa organa št. I P 421/2017 z dne 26. 11. 2021 delno zavrnil zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov, prosilec pa tudi v tem delu nasprotuje odločitvi organa, je IP v nadaljevanju presojal, ali je zatrjevana izjema varstva osebnih podatkov podana in v katerem delu. V konkretnem primeru tako ostaja sporno, kateri osebni podatki iz navedene sodbe so varovani.
(11) Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).
(12) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka člena 4 Splošne uredbe o varstvu podatkov). Nadalje Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v prvi točki 9. člena navaja posebne vrste osebnih podatkov ter njihovo obdelavo. Tako sta po Splošni uredbi prepovedani obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, in obdelava genskih podatkov, biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije posameznika, podatkov v zvezi z zdravjem ali podatkov v zvezi s posameznikovim spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo. Iz navedene določbe tako izhaja, da je izrecno prepovedana obdelava navedenih osebnih podatkov.
(13) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov je IP po vpogledu sodbe in sklepa organa opr. št. I P 421/2017 z dne 26. 11. 2021 (v sodnem spisu je to dokument z zaporedno številko I P 421/2017-155), ugotovil, da vsebuje naslednje osebne podatke, ki jih je organ prekril:
- ime, priimek in naslov tožeče stranke,
- imena in priimke sodnih izvedencev in cenilcev
- ime in priimek pooblaščenke tožene stranke, ki je odvetnica,
- ime in priimek direktorja galerije in dražbene hiše,
- imena in priimke prič in drugih fizičnih oseb,
- imena in priimke avtorjev.
(14) Ostali podatki, ki jih je organ prekril s pavšalnim sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov, pa glede na določbo prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov niso osebni podatki, ker ne gre za informacije v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, in sicer so to:
- ime in sedež tožene stranke, ki je pravna oseba javnega prava,[1]
- ime avkcijske oziroma dražbene hiše in galerije;
- ime odvetniške družbe,
- imena oddaj v medijih, medijev in spletnih strani,
- ime zavarovalnice,
- ime občine.
Ker se navedeni podatki v ničemer ne nanašajo na posameznike, temveč na pravne osebe, glede teh podatkov izjema po 3. točki šestega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.
(15) IP je v nadaljevanju preveril, ali je za obdelavo (kar posredovanje prosilcu oziroma javnosti nedvomno je) osebnih podatkov, ki jih je organ prekril v obravnavani sodbi, podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:
(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);
(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.
(16) Obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) je torej zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja tudi ZDIJZ. V drugem odstavku 6. člena je namreč določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Na navedene določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov se sklicuje tudi prvi odstavek 6. člena ZVOP-2 in 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes.
(17) IP pojasnjuje, da niso varovana imena in priimki avtorjev knjig in likovnih del, saj je za njihovo razkritje podana pravna podlaga skladno z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZASP), kjer je avtor fizična oseba, ki je ustvarila avtorsko delo. Avtor ima izključno pravico do priznanja avtorstva na svojem delu in s tem tudi do navedbe avtorstva na svojem delu. Skladno z ZASP je tako treba vedno navesti vir in avtorstvo dela, če je navedeno na uporabljenem delu (slednje velja tudi za citate odlomkov) in individualne izvajalce ali skupine (120. člen ZASP), zaradi česar podatki, ki so v obravnavanem primeru navedeni v povezavi s konkretnim avtorskim delom, niso varovani osebni podatki.
(18) Podana je tudi podlaga za razkritje osebnih podatkov zakonite zastopnice tožene stranke, saj gre za javne podatke v skladu z Zakonom o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06 s spremembami in dopolnitvami) in Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1). Niso namreč varovani osebni podatki družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen.
(19) Prav tako med varovane osebne podatke ne sodijo podatki o odvetnikih (ime, priimek), ki so navedeni v obravnavanem dokumentu kot zastopniki strank. Ti podatki so namreč že javno dostopni v imeniku odvetnikov, ki je objavljen na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije, v obravnavani dokumentaciji pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oziroma z istim namenom, tj. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica. Dodati je treba, da odvetnik opravlja posebno službo oziroma svoboden poklic, ki zagotavlja poklicno strokovno zastopanje pravnih in fizičnih oseb v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi kot tudi druge oblike pravne pomoči. Po določbi 137. člena Ustave RS je odvetništvo samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon; najbolj pomembno pa je, da je odvetništvo po isti določbi tudi del pravosodja in je s tem vezano na poštenost, neodvisnost, strokovnost in skrbnost. Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/1993 s spremembami in dopolnitvami; ZOdv) zato ureja ne le pravice in dolžnosti odvetnikov, temveč tudi pogoje, ki jih je potrebno izpolniti za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica. Iz vsega navedenega sledi, da so odvetniki relevanten del pravosodnega sistema, zato njihovega imena in priimka ter ostalih podatkov, ki so javno dostopni v imeniku odvetnikov, pri opravljanju odvetniškega poklica ni mogoče šteti za varovan osebni podatek. Odvetniki v konkretnem primeru torej ne nastopajo kot fizične osebe, ampak kot poslovni subjekti v zvezi z opravljanjem odvetniškega poklica. Takšno stališče v zvezi z osebnimi podatki odvetnikov je IP zavzel že v preteklih odločitvah.[2]
(20) Dalje IP ugotavlja, da na podlagi določb Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 22/18 in 3/22 – ZDeb) niso varovani osebni podatki (imena in priimki) izvedencev in cenilcev, ki so vpisani v imenik sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje. Ti podatki so javno dostopni v javno objavljenem imeniku izvedencev in imeniku cenilcev, prav tako je navedba njihovih osebnih podatkov v obravnavani sodni odločbi v povezavi z opravljanjem njihove funkcije in pomenom njihovega dela. Poleg tega je treba poudariti, da je sodni izvedenec oziroma cenilec tesno povezan tudi z izvajanjem sodniške funkcije, ki je javna funkcija. Ni pa podane pravne podlage za razkritje imen in priimkov oseb, ki so podale strokovno mnenje glede vrednosti slike izven sodnega postopka in ki niso vpisane v javno objavljeni imenik sodnih izvedencev in cenilcev.
(21) IP ugotavlja, da ni podane pravne podlage za razkritje osebnih podatkov tožeče stranke (fizične osebe), osebnih podatkov prič in osebnih podatkov drugih fizičnih oseb, ki so navedeni v sodbi, saj gre za varovane osebne podatke.
(22) IP po uradni dolžnosti ugotavlja, da obravnavana sodna odločba vsebuje tudi podatke, ki so izjema poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. IP primarno ugotavlja, da je dne 20. 4. 2019 stopil v veljavo Zakon o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19, v nadaljevanju ZPosS), kar pomeni, da se za dokumente, ki so nastali pred navedenim datumom, za presojo izjeme poslovne skrivnosti uporablja ZGD-1. Ker se sodni postopek, v katerem je nastala obravnavana sodna odločba, nanaša na dejansko stanje pred omenjenim datumom, je pri ugotavljanju, ali je podana izjema poslovne skrivnosti, treba upoštevati določbe ZGD-1.
ZGD-1 je v relevantnem obdobju razlikoval dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost. Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom; s tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Po drugem odstavku tega člena pa se ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.
(23) IP ugotavlja, da so spodaj našteti podatki informacije o poslovanju pravnih oseb, ki niso stranke obravnavanega sodnega spora, na podlagi teh podatkov pa je mogoče ugotoviti, koliko je posamezna dražbena hiša v preteklosti ponudila tožeči stranki za obravnavano sliko, kar je nedvomno podatek o poslovanju dražbenih hiš, njegovo razkritje pa bi negativno vplivalo na njihovo konkurenčno prednost. Pri tem IP pojasnjuje, da je v tem smislu poslovna skrivnost tudi ime in priimek osebe, ki je sicer poimenovana kot direktor, vendar je dejansko nastopala v funkciji cenilca za konkretno dražbeno hišo. Ker je organ prosilcu že razkril vrednosti cenitev obravnavanih dražbenih hiš, je edini način za varovanje poslovne skrivnosti ta, da se v obravnavani sodni odločbi kot poslovno skrivnost varuje imena avkcijskih hiš in vseh naveznih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti ta imena. Seznanitev tretjih oseb s temi informacijami bi vpletenim pravnim osebam povzročila občutno škodo, saj bi bile tretje osebe seznanjene z bistvenimi elementi njihovega poslovanja oziroma predvidenega poslovanja, kar bi nedvomno negativno vplivalo na njihovo konkurenčno prednost. Očitno je torej, da bi nastala občutna škoda, če bi za naslednje podatke izvedela nepooblaščena oseba:
- ime avkcijske oziroma dražbene hiše v povezavi z ocenjeno vrednostjo slike,
- ime galerije hiše v povezavi z ocenjeno vrednostjo slike,
- ime in priimek direktorja galerije in dražbene hiše v povezavi z ocenjeno vrednostjo slike.
Dostopa do teh podatkov prosilcu torej ni mogoče dovoliti, ker predstavljajo izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ostali podatki (ime odvetniške družbe, ime zavarovalnice, ime občine, imena oddaj v medijih, medijev in spletnih strani), ki jih je organ prekril v obravnavani sodni odločbi, pa ne predstavljajo nobene izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja.
(24) Po preučitvi celotne odločitve organa v I. točki izreka izpodbijane odločbe je IP ugotovil, da podatki, do katerih je organ zavrnil dostop, ne predstavljajo v celoti varovanih osebnih podatkov oziroma poslovnih skrivnosti, in da je zahtevi prosilca, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, mogoče delno ugoditi, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
- Pritožba zoper II. točko izreka izpodbijane odločbe
2.1. Predmet presoje
(25) V II. točki izreka izpodbijane odločbe je organ na podlagi 129. člena ZUP v zvezi s 15. členom ZDIJZ zavrgel zahtevo prosilca glede posredovanja ostalih dokumentov in prilog sodnega spisa opr. št. I P 421/2017, pri čemer je zatrjeval, da je v zadevah, ki se vodijo po ZPP, ZPP za vpogled v spisovno dokumentacijo (tudi po pravnomočno končanem postopku) specialnejši od določb ZDIJZ.
(26) V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ ravnal pravilno, ko je izpodbijano odločitev oprl na sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020 (v nadaljevanju odločitev Vrhovnega sodišča). Navedena sodba je bila namreč sprejeta v pravnem kontekstu in dejanskem stanju, ki se bistveno razlikuje od obravnavane zadeve. V zadevi X Ips 4/2020 je bila namreč prosilka tudi stranka kazenske zadeve, iz katere je zahtevala dokumente, v obravnavani zadevi pa prosilec po ZDIJZ ne zahteva dostopa do dokumentov iz zadeve, v kateri sam nastopa kot stranka. In prav slednje je bistveno za odločitev v konkretni zadevi, kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.
(27) IP se strinja, da je pomembno upoštevati odločitev Vrhovnega sodišča, vendar pa ne v delu, na katerega se v izpodbijani odločbi sklicuje organ, temveč v delu, s katerim je Vrhovno sodišče svojo odločitev zaradi razvoja prakse tudi nadgradilo in dopolnilo tako, da je v 21. točki obrazložitve izrecno navedlo, da »s posebnimi določbami procesnih in organizacijskih zakonov, ki urejajo dostop do informacij, tudi ni neutemeljeno poseženo v transparentnost delovanja sodišč ter drugih državnih organov, temveč gre za način uresničevanja le-tega, ki upošteva specifičnost določenega področja ter pravice, svoboščine in interese drugih, ki jih je treba na tem področju posebej varovati. Za transparentnost delovanja sodišč in drugih državnih organov, tudi na področju kazenskega pregona, so z zakoni vzpostavljena tudi temeljna pravila o tem, da so javne tako sodne obravnave kot tudi razglasitve sodb, na podlagi česar je javnost vselej lahko seznanjena z vsebino odločitev sodišč. Prav tako pa so sodne odločbe tudi sicer javno objavljene na spletnih straneh sodišč.« Vrhovno sodišče se je v omenjeni sodbi torej izrecno in jasno opredelilo glede pravice javnosti, da dostopa do sodnih odločb ne glede na določbo takrat veljavnega 128. člena ZKP. Iz citiranega dela odločitve Vrhovnega sodišča po mnenju IP izhaja, da glede javnosti sodnih obravnav in tudi razglasitve in objave sodb veljajo pravila, ki jih je zakonodajalec uredil v zakonih in predpisih, na podlagi katerih je zagotovljena transparentnost delovanja sodišč, z namenom varovanja pravic, svoboščin in interesov drugih. Ob tem IP dodaja, da je treba pri uporabi sodne prakse kot pravnega vira za odločitev v konkretnem primeru upoštevati, da se je zakonodaja, na kateri odločitev Vrhovnega sodišča, temelji, spremenila. ZKP je bil z novelo ZKP-O v 128. členu dopolnjen na takšen način, da se je dodal 12. odstavek. Ta določa, da v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, lahko, ne glede na določbe tega zakona (ZKP op. IP), vsakdo ustno ali pisno zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih kazenskih zadevah. Navedena sprememba in dopolnitev ZKP je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije št. 200/2020 z dne 29. 12. 2020 in je začela veljati 13. 1. 2021. Prav tako je organ spregledal, da iz odločitve Vrhovnega sodišča izhaja, da za vodenje pritožbenega postopka v zvezi z odločitvami na podlagi ZPP ni pristojen IP. Kot določa drugi odstavek 150. člena ZPP, je v primeru, ko je postopek (v gospodarskem sporu) končan, predsednik oziroma predstojnik sodišča oziroma oseba na sodišču, ki ga predsednik določi, pristojna odločati o vpogledu v spis. Zoper zavrnilno odločitev o vpogledu v spis ni pritožbe, glede na odločitev Vrhovnega sodišča, je možen upravni spor (2. člen Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). Dosledno upoštevanje odločitve Vrhovnega sodišča bi privedlo do tega, da bi organ v obravnavani zadevi moral odločiti na podlagi določbe 150. člena ZPP, zoper njegovo odločitev pa ne bi bilo pritožbe na IP, ampak bi bil možen upravni spor. V pouku o pravnem sredstvu v izpodbijani odločbi pa je organ (po mnenju IP pravilno vendar v neskladju s sicer zatrjevanim stališčem) navedel, da je zoper njegovo odločitev v obravnavani zadevi dovoljena pritožba, o kateri odloča IP.
(28) Pri iskanju odgovorov na sporna vprašanja v zvezi s predmetnim postopkom, moramo izhajati iz Ustave RS, ki v poglavju o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah v 24. členu (javnost sojenja) določa: »Sodne obravnave so javne. Sodbe se izrekajo javno. Izjeme določa zakon.« Javnost sojenja in javno izrekanje sodnih odločb je torej že zakonodajalec povzdignil v ustavno kategorijo, ki je podrobneje razčlenjena in specificirana v zakonih. Tako iz določbe 17.a člena Zakona o sodiščih izhaja, da se, zaradi zagotavljanja javnosti sojenja, izpolnjevanja obveznosti iz drugih zakonov ter obveščanja javnosti in medijev, na oglasni deski in na spletni strani sodišča, med drugim, objavi tudi razpored obravnav in sej, o katerih se obveščajo stranke in pri katerih javnost po zakonu ali odločitvi sodišča ni izključena. Ta razpored obsega tudi opravilno številko in vrsto zadeve, osebno ime sodnika ali predsednika senata, ki zadevo obravnava in osebno ime stranke v postopku. Smiselno enako določbo vsebuje Sodni red, ki v šestem odstavku 11. člena v povezavi z 12. členom določa, da so osebna imena strank v (kazenskih) postopkih informacije javnega značaja, razen če je to izključeno s procesnimi predpisi. Sodni red v 5. členu govori o zagotavljanju javnosti in določa, da sodišča zagotavljajo javnost obravnavanja v skladu s procesnimi predpisi in predpisi o dostopu do informacij javnega značaja. Kar pomeni, da določbe Zakona o sodiščih in Sodnega reda ne morejo pomeniti specialnega zakona, ki bi bil podlaga za razkritje informacij v postopkih dostopa do informacij javnega značaja. Nasprotno, pomeni, da morajo sodišča kot zavezanci po ZDIJZ v postopkih po ZDIJZ upoštevati postulate, ki jih za te postopke predpisuje ZDIJZ, medtem ko skladno s področno procesno zakonodajo (npr. ZPP) zagotavljajo javnost sojenja, saj so sodne obravnave in izrekanje sodb v pristojnosti sodišč in ne drugih državnih organov. Področna zakonodaja, v konkretnem primeru ZPP, tako navedene ustavne kategorije konkretizira v 239., 321. in 322. členu. Iz prvega odstavka 239. člena ZPP izhaja, da je glavna obravnava javna. Prvi odstavek 321. člena pa določa, da se sodba izda in razglasi v imenu ljudstva. V primeru, kadar se sodba razglasi, prebere predsednik senata javno izrek sodbe in sporoči na kratko razloge sodbe (prvi odstavek 322. člena ZPP).
(29) Izhajajoč iz navedenega je eden izmed zakonov, ki javnosti daje to ustavno pravico, tudi ZDIJZ, ki med zavezance uvršča organe vseh treh vej oblasti, med njimi tudi sodno, čemur so prilagojene tudi izjeme od prosto dostopnih informacij. Tako iz komentarja ZDIJZ izhaja, da se pravica dostopa do informacij javnega značaja nanaša na vse informacije javnega značaja, kar pomeni, da je med drugim v sklop zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja uvrščena tudi celotna sodna veja oblasti (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič et al, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 60). Takšno stališče smiselno izhaja tudi iz 6. ter 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kajti če bi zakonodajalec želel popolnoma izključiti uporabo določb ZDIJZ za dostop do dokumentov, ki so pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega oziroma sodnega postopka, teh izjem ne bi opredelil v ZDIJZ na način, ki pod določenimi pogoji dopušča dostop tudi do takšnih informacij. Takšno stališče pa izhaja tudi iz ustaljene prakse Upravnega sodišča (glej npr. sodbo opr. št. I U 658/2009-10 z dne 27. 10. 2010, stran 4). Organ je torej glede na vse navedeno v konkretnem primeru svojo odločitev zmotno oprl na 150. člen ZPP, saj bi, glede na stališče VSRS v sodbi št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020, moral upoštevati dejstvo, da se je prosilec v zahtevi za dostop do sodnega spisa skliceval na ZDIJZ, in posledično presojati javnost zahtevanih dokumentov po postopku, kot ga določa ta zakon.
(30) Stališče sodbe VSRS, X Ips 4/2020, da je določba 128. člena ZKP (oziroma aplicirano na konkretni primer v tem kontekstu smiselno enaka določba 150. člena ZPP) v funkciji uresničevanja več različnih ustavnih pravic (22. člena, 39. člena Ustave RS) je namreč mogoče uporabiti le v okoliščinah primera, na katerega se je nanašala predmetna odločitev Vrhovnega sodišča. Kjer je prosilka, sicer po ZDIJZ, zahtevala dokumente iz »svojega« kazenskega postopka, zanjo, kot stranko konkretnega kazenskega postopka, določba 128. člena ZKP na nek način res vključuje tudi pravico dostopa do informacij javnega značaja. Celo več, kot stranka je celo upravičena do dokumentov sodnega spisa, do katerih bi ji bil dostop skladno z ZDIJZ zavrnjen ali vsaj delno zavrnjen. Po drugi strani pa za tretje osebe (v konkretnem primeru prosilec), za katere je že na prvi pogled mogoče presoditi, da ne izpolnjujejo opravičenega interesa za vpogled v spis po procesni zakonodaji, pravica dostopa do informacij javnega značaja ni vsebovana v določbi 150. člena ZPP in je tako njihova edina pravna podlaga za dostop do predmetnih dokumentov ZDIJZ.
(31) Za odločitev v obravnavani zadevi je pomembno tudi dejstvo, da je bil v Uradnem listu št. 16/2023 z dne 7. 2. 2023 objavljen Ukaz o razglasitvi zakona o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov. Državni zbor je Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov (v nadaljevanju Konvencija) sprejel 24. 1. 2023, zakon je začel veljati 22. 2. 2023. Konvencija predstavlja prvi zavezujoči mednarodni instrument, ki ureja splošno pravico dostopa do uradnih dokumentov, ki jih hranijo javni organi. Po določbah Konvencije so vsi uradni dokumenti načeloma javni in se od tega odstopa samo zaradi varovanja drugih pravic in legitimnih interesov. Med javne organe Konvencija šteje: vlado in upravne organe na državni, regionalni in lokalni ravni, zakonodajne in pravosodne organe, kadar izvajajo upravne funkcije v skladu z notranjim pravom in fizične ali pravne osebe, kadar opravljajo naloge upravnega organa. Konvencija določa, da lahko s posebno izjavo država podpisnica določi, da »javni organi« vključuje tudi: zakonodajne organe v zvezi z njihovimi drugimi dejavnostmi, pravosodne organe v zvezi z njihovimi drugimi dejavnostmi ter fizične ali pravne osebe, kadar izvajajo javne funkcije ali poslujejo z javnimi sredstvi v skladu z notranjim pravom. Iz Zakona o ratifikaciji izhaja, da je Republika Slovenija podala posebno izjavo, ki vključuje vse tri točke. To pomeni, da Republika Slovenija zakonodajnih in pravosodnih organov ni zavezala le k posredovanju dokumentov, ki se nanašajo na upravne funkcije, ampak na vse dokumente, ki jih imajo. Da so na podlagi takšne izjave pravosodni organi javnosti zavezani posredovati dokumente iz vseh svojih dejavnosti (torej tudi iz sodnih spisov), prav tako izhaja iz Obrazložitvenega poročila h Konvenciji Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov (9. odstavek).[3] Iz vsega navedenega izhaja, da je organ nedvomno javni organ v smislu navedene konvencije. Za slovensko prakso dostopa do informacij javnega značaja pomeni zavezanost k ratificirani mednarodni pogodbi z vidika ustavnopravne hierarhije aktov nadrejenost slovenskim zakonom in neposredno uporabljivost. Iz 8. člena Ustave RS in iz prakse US namreč izhaja, da je človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam, ki so opredeljene in zagotovljene v ratificiranih mednarodnih pogodbah, priznan ustavni rang.[4] V obravnavanem primeru je torej organ spregledal določbe ratificirane Konvencije, ki pravosodne organe zavezujejo k posredovanju vseh dokumentov, s katerimi razpolagajo.
(32) Upoštevajoč vse navedeno IP ugotavlja, da je organ zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovil dejansko stanje glede dostopa do zahtevanega sodnega spisa s prilogami in posledično v ugotovitvenem postopku tudi ni presojal zahtevanih dokumentov z vidika informacij javnega značaja in možnosti (delnega) dostopa do teh dokumentov. Povedano drugače, s tem, ko je organ zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov zavrgel s sklicevanjem na 150. člena ZPP, se ni spustil v vsebinsko obravnavo in se ni konkretno opredelil do posameznih delov zahtevanih dokumentov, kot bi se sicer moral. Če organ druge stopnje spozna, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam reši zadevo. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali dokumenti, ki so predmet tega postopka, vsebujejo podatki, ki so izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
(33) IP ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za dokumente iz pravdnega postopka, na podlagi tožbe fizične osebe, ki je potekal pred Okrožnim sodiščem v Kranju, pod opr. št. I P 421/2017 (prej I P 685/2014). IP je vpogledal v zahtevani spis s prilogami in ugotovil, da gre za civilno (pravdno) zadevo Okrožnega sodišča v Kranju zaradi plačila odškodnine, ki je pravnomočno zaključena. V sodnem spisu so vloženi izvirniki tožbe in pripravljalnih vlog strank, sodnih odločb, zapisnikov, odredb za izvajanje nalog, izjave ali dejanja, ki so zapisane v obliki uradnega zaznamka, vročilnice, sodni dopisi, zaprosila, posredovanja dopisov, prepisi zvočnih posnetkov glavnih obravnav, izvedenska mnenja, različna potrdila in druga sodna pisanja.
2.2. Podatki o porabi javnih sredstev in podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca
(34) IP ugotavlja, da se za razkritje obravnavanih dokumentov, ki vsebujejo podatke, ki so izjema po 2. in 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne more uporabiti 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot to v pritožbi zatrjuje prosilec. Navedena določba najprej določa, da se ne glede na ugotovljene izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. V primeru uporabe te določbe gre za izjemo od izjem, ki jo je treba razlagati na način, da so s porabo javnih sredstev mišljene informacije, ki so s porabo neposredno povezane in ki, predvsem s kvantitativnega vidika, prispevajo k transparentnosti porabe javnih sredstev.
(35) Za odločitev v obravnavani zadevi je bistvenega pomena, da je obravnavana dokumentacija del pravdnega postopka, v katerem je tožnik fizična oseba, ki je sliko javnemu zavodu na podlagi posodbene pogodbe neodplačno izročila za predstavitev v javni zbirki, nato pa je bila slika ukradena in jo zato javni zavod ni mogel vrniti fizični osebi. Gre torej za situacijo, v kateri fizična oseba uveljavlja svoje pravice s civilnopravno odškodninsko tožbo in je bila torej na ta način prisiljena začeti sodni postopek proti organu javnega sektorja, ki je tudi porabnik javnih sredstev, čeprav je bilo sprva temeljno razmerje vzpostavljeno z neodplačnim namenom. Tožnik torej ni prejemnik javnih sredstev organa per se, ampak je pravico do odškodnine pridobil na podlagi zasebnega spora v pravdi pred sodiščem. V osnovi obravnavanega spora torej ne gre za vprašanje o razpolaganju s premoženjem, ki bi ga lahko opredelili kot javno sredstvo, ampak za reševanje spora v zasebni sferi pravdnih strank. Podatek o porabi javnih sredstev v smislu tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v obravnavani zadevi zato predstavlja le znesek dosojene odškodnine v povezavi s podatkom, kdo ga je plačal in za kakšen namen, kar niti ni sporno, saj je organ te podatke prosilcu že posredoval v sodbah, izdanih v obravnavanem sodnem sporu. Ostala dokumentacija, ki jo vsebuje obravnavani sodni spis, pa ne predstavlja informacij glede porabe javnih sredstev, saj gre za spremljajočo dokumentacijo, ki je le posredno povezana s porabo javnih sredstev in se nanaša na uveljavljanje pravic fizičnih oseb iz zasebne sfere v pravdnem postopku. Smiselno enako velja tudi glede ugotavljanja, ali je obravnavana dokumentacija povezana z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP je po pregledu celotnega sodnega spisa ugotovil, da se dokumenti v sodnem spisu ne nanašajo na opravljanje javne funkcije ali delovnega razmerja javnih uslužbencev, ampak da gre za dokumente v zvezi z uveljavljanem povračila škode fizični osebi v pravdnem postopku proti javnemu zavodu. Navedbe prosilca glede absolutno javnih podatkov iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ so tako neutemeljene.
(36) Ker obravnavana dokumentacija ni neposredno povezana niti s porabo javnih sredstev niti z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, po ugotovitvi IP ne zapade pod 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki bi omogočala njeno razkritje kljub ugotovljeni izjemi.
2.3. Varstvo osebnih podatkov ter poslovne skrivnosti in delni dostop
(37) Glede na to, da se v obravnavanih dokumentih v sodnem spisu nahajajo podatki, ki se nanašajo na fizične osebe, in podatki, ki so varovani kot poslovna skrivnost, je IP ugotavljal, ali je podana pravna podlaga za (delno) razkritje teh dokumentov. Ob tem IP poudarja, da v konkretnem primeru pri zahtevani dokumentaciji ne gre za podano izjemo od izjem iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot je že podrobneje pojasnjeno v 2.2. točki obrazložitve te odločbe.
(38) Upoštevaje definicijo osebnega podatka iz prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov je IP po pregledu zahtevanih dokumentov iz sodnega spisa ugotovil, da ti vsebujejo veliko količino različnih osebnih podatkov (imena, priimke, naslove, datume rojstev, podpise, delovna mesta, izobrazbo, državljanstvo, osebne okoliščine konkretnih posameznikov in pa drugi podatki, ki omogočajo razkrivanje osebnih podatkov različnih posameznikov), ki so navedeni na vseh dokumentih in ki se med seboj prepletajo. Ker gre v konkretnem primeru za pravdno zadevo, v kateri kot tožeča stranka nastopa fizična oseba zaradi izplačila odškodnine, IP ugotavlja, da ni podane pravne podlage za razkritje osebnih podatkov fizičnih oseb in drugih podatkov, ki omogočajo razkrivanje osebnih podatkov različnih posameznikov. Kot je že ugotovil IP pod točko 1. obrazložitve te odločbe pa sicer niso varovani osebni podatki zastopnikov tožeče stranke in gospodarskih družb, osebni podatki izvedencev in cenilcev, ki so vpisani v imenik sodnih izvedencev in cenilcev, ter tudi osebni podatki sodnikov, odvetnikov, sodnega osebja. Poleg tega obravnavana dokumentacija na več delih vsebuje tudi podatke o cenitvah obravnavane slike, ki so jih podale različne avkcijske hiše, kar predstavlja poslovno skrivnost, kot je obrazložena v 1. točki obrazložitve te odločbe.
(39) IP je v nadaljevanju preverjal, ali je možen delni dostop do dokumentov iz sodnega spisa. Ta je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona (izjeme – op. IP) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Nadalje je ta določba konkretizirana v 19. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju Uredba), iz katere sledi, da je delni dostop mogoč, če je varovane informacije mogoče iz dokumenta fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne. Ne glede na to se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu. Obe navedeni določbi opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Vendar pa implementacija delnega dostopa ne predstavlja samo tehničnih težav ločevanja prosto dostopnih od zavarovanih podatkov, temveč tudi vprašanje smiselnosti delnega dostopa.[5] Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij.
(40) Po opravljeni presoji glede možnosti izvedbe delnega dostopa do obravnavanih dokumentov sodnega spisa IP ugotavlja, da gre v zahtevanih dokumentih za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti, da bi ti dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imeli več svoje vsebine, in bi bili zato brez posebne vrednosti za prosilca oziroma javnost. Če bi z uporabo instituta delnega dostopa prekrili vse varovane osebne podatke, ki jih vsebujejo zahtevani dokumenti, ter tudi vse podatke, s pomočjo katerih bi bilo mogoče razbrati varovane osebne podatke,[6] bi prosilec razpolagal zgolj z dokumenti s splošnimi navedbami (npr. navedba sodišča, sodnice in drugih uslužbencev sodišča, sodnih izvedencev in cenilcev, odvetnikov, zastopnikov družb in javnih zavodov itd.), ki se vsebinsko ne nanašajo na konkretno pravdno zadevo, kar prosilcu ne bi prineslo nobenih smiselnih informacij in nobene dodane vrednosti, zaradi katere je vložil zahtevo za pridobitev obravnavanih dokumentov. Z izbrisom vseh varovanih osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti dokumenti torej ne bi imeli več svoje vsebine.
(41) IP je po opravljenem tehtanju vseh argumentov glede delnega dostopa zaključil, da izvedba delnega dostopa do dokumentov sodnega spisa v obravnavanem primeru ni možna oziroma smiselna, zato je treba pritožbo prosilca v tem delu zavrniti.
3. Sklepno
(42) V delu, v katerem je pritožba prosilca utemeljena, je IP na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(43) V delu, v katerem je IP ugotovil, da zahtevani podatki predstavljajo varovane osebne podatke ter v delu, kjer je organ prosilca v skladu z ZDIJZ napotil na javno dostopno vsebino sodbe, je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(44) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).
(45) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke
[1] Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Loški muzej Škofja Loka je objavljen na spletni strani: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2003-01-4915/odlok-o-ustanovitvi-javnega-zavoda-loski-muzej-skofja-loka?h=Odlok%20o%20ustanovitvi%20javnega%20zavoda%20Loški%20muzej%20Škofja%20Loka
[2] npr. odločbi IP št. 090-31/2013/19 z dne 22. 11. 2013 in št. 090-122/2015 z dne 4. 6. 2015.
[3] Obrazložitveno poročilo je objavljeno na spletni strani Sveta Evrope: https://rm.coe.int/09000016800d3836
[4] 22. točka Komentarja Ustave RS k 8. členu Ustave RS, objavljeno na spletni strani: https://e-kurs.si/komentar/opredelitev-clena-in-razmerje-do-drugih-ustavnih-institutov-2019-02-7/
[5] Že Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni potrebno odobriti takrat, ko bi ta bil brez smisla, ker bi bilo dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za prosilca (primer Olli Mattila proti Komisija in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12. 7. 2011, ECR II-226).
[6] Da je potrebno prekriti tudi vse navezne okoliščine, na podlagi katerih je posameznik lahko določljiv, in ne samo osebnih podatkov kot takih, smiselno izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča I U 311/2020 z dne 21. 9. 2021.