prosilec - Okrožno sodišče v Kranju
+ -Številka: 090-272/2023
Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost, Kršitev materialnega prava
POVZETEK:
Organ je zahtevo prosilca za dostop do vseh dokumentov in prilog sodnega spisa delno zavrnil. Prosilcu je omogočil dostop do sodb, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil in se pri tem skliceval na odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020. Po mnenju organa je uporaba ZDIJZ izključena za vse dokumente iz sodnih spisov, razen sodb, prosilec pa lahko dostop do teh dokumentov zahteva na podlagi 150. člena ZPP. IP je ugotovil, da organ pri odločitvi ni upošteval, da je bila v zadevi št. X Ips 4/2020 prosilka tudi stranka kazenske zadeve, iz katere je zahtevala dokumente, v obravnavani zadevi pa prosilec po ZDIJZ ne zahteva dostopa do dokumentov iz zadeve, v kateri sam nastopa kot stranka. Prav tako je odločitev v zadevi št. X Ips 4/2020 temeljila na določbi ZKP, ki je bila kasneje spremenjena na način, da je ne glede na določbe ZKP mogoča zahteva za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Poleg tega je Republika Slovenija ratificirala Konvencijo Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov, v skladu s katero pravosodnih organov ni zavezala le k posredovanju dokumentov, ki se nanašajo na upravne funkcije, ampak na vse dokumente, ki jih imajo. Upoštevajoč vse navedeno je IP zaključil, da je predmet presoje po ZDIJZ celoten zahtevani sodni spis s prilogami, pri čemer je ugotovil, da sicer vsebuje podatke, ki so izjema po 2. in 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, vendar je z izvedbo delnega dostopa možno zahtevi delno ugoditi.
ODLOČBA:
Številka: 090-272/2023/3
Datum: 17. 11. 2023
Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi dopolnitvami in spremembami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 21. 8. 2023, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kranju, Zoisova 2, 4000 Kranj, (v nadaljevanju organ), št. Su 219/2023 z dne 21. 7. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
- Pritožbi prosilca z dne 21. 8. 2023 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kranju, št. Su 219/2023 z dne 21. 7. 2023, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v obliki fotokopij posredovati:
- popis spisa št. I Pg 788/2012;
- dokumente iz spisa št. I Pg 788/2012 z naslednjimi zaporednimi številkami:
- 1.,
- 2.,
- 3.,
- 4.,
- 5.,
- 6.,
- 7., pri čemer je dolžan v prvi vrstici četrtega odstavka 2. točke (listovna številka 18) prekriti besedilo za besedilom »nahaja v« do konca vrstice,
- 8.,
- 9.,
- 10., pri čemer je dolžan prekriti: ime, priimek in izobrazbo posameznika, ki je naveden v deseti vrstici 3. odstavka na tretji strani in ime in priimek prvega navedenega posameznika v drugi alineji za besedilom »dokaz:« na tretji strani,
- 11.,
- 12.,
- 13.,
- 14.,
- 15., pri čemer je dolžan na prvi strani (listovna številka 34) prekriti besedilo od besedila »take terjatve« do konca odstavka,
- 16.,
- 17.,
- 18.,
- 19.,
- 20.,
- 21.,
- 22.,
- 23.,
- 24.,
- 25.,
- 26., pri čemer je dolžan prekriti: elektronski naslov posameznika v rubriki »e-pošta« na listovni številki 58; ime posameznika v rubriki »Vnesel« na listovni številki 58,
- 26.a,
- 27.,
- 28., pri čemer je dolžan prekriti: ime, priimek in podpis posameznika v rubriki »Vodja dnevnika« na listovni številki 60,
- 29.,
- 30.,
- 31.,
- 32.,
- 33.,
- 34., pri čemer je dolžan prekriti: ime, priimek in podpis posameznika v rubriki »Vodja dnevnika« na listovni številki 68,
- 35.,
- 36.,
- 37.,
- 38.,
- 39.,
- 40.,
- 41., pri čemer je dolžan prekriti: besedilo, ki je v odredbi na koncu dokumenta na listovni številki 77 navedeno za besedilom »zaradi« in do konca povedi,
- 42.,
- 43., pri čemer je organ dolžan prekriti: besedilo, ki je navedeno za besedilom »zaradi:« do besedila »prekliče« na listovni številki 80,
- 44., pri čemer je organ dolžan prekriti: besedilo v odredbi na koncu dokumenta na listovni številki 81, ki je navedeno za besedilom »zaradi« in do zaklepaja,
- 45.,
- 46., pri čemer je dolžan prekriti: besedilo, ki je navedeno za besedilom »zaradi:« do besedila »prekliče« na listovni številki 89,
- 47., pri čemer je dolžan prekriti: besedilo na peti strani (listovna številka 94) od besedila »terjatev tožeče stranke« do konca odstavka),
- 48.,
- 49.,
- 50.,
- 51., pri čemer je organ dolžan prekriti: ime, priimek in izobrazbo posameznika, ki je prvi naveden v drugi vrstici 4. odstavka na listovni številki 108; ime ter priimek posameznika, ki je naveden v prvi vrstici 5. odstavka na listovni številki 108; ime in priimek posameznika, ki je prvi naveden v drugi vrstici 2. odstavka na listovni številki 109; ime in priimek posameznika, ki je prvi navedeni v odredbi za besedilom »vabiti priče« na listovni številki 109; ime in priimek posameznika, ki je naveden v sedmi vrstici 6. odstavka na listovni številki 111; naslov posameznika, ki je naveden v drugi alineji v rubriki »dokaz« na listovni številki 112,
- 52., pri čemer je dolžan prekriti: naslov posameznika, ki je prvi naveden v prvi alineji za besedilom »vabi na naslov« na listovni številki 114,
- 53., pri čemer je dolžan prekriti: ime in priimek posameznika, ki je naveden za besedilom »priča:« na listovni številki 117; naslov posameznika, ki je naveden za besedilom »priča:« na listovni številki 119; ime in priimek posameznika, ki je tretji naveden v tabeli z naslovom »Prikaz vsebine pošiljk po strankah« z dne 13. 3. 2015,
- 54., pri čemer je dolžan prekriti: ime in priimek posameznika, ki je prvi navedeni za besedilom »vabilo pričama:« na listovni številki 123,
- 55.,
- 56.,
- 57., pri čemer je dolžan prekriti: ime in priimek posameznika, ki je drugi navedeni v zadnji vrstici na listovni številki 126; ime in priimek posameznika, ki je naveden kot prva priča v sklepu na listovni številki 127; osebni podatki posameznika, ki so navedeni v rubrikah »ime očeta«, »rojen«, prebivališče«, »po poklicu« na listovni številki 127; ime in priimek posameznika, ki je dvakrat naveden v zadnji vrstici na listovni številki 128; ime in priimek posameznika, ki je naveden za besedilom »pristopi priča« na listovni številki 129; osebni podatki posameznika, ki so navedeni v rubrikah »ime očeta«, »rojen«, prebivališče«, »po poklicu« in »razmerje do strank« na listovni številki 129; osebni podatki posameznika, ki so navedeni v rubrikah »ime očeta«, »rojen«, prebivališče«, »po poklicu« na listovni številki 134; besedilo od besedila »težko je reči, da se« do konca odstavka na listovni številki 134; priimek posameznika, ki je naveden v peti vrstici 1. odstavka na listovni številki 135; priimek posameznika, ki je naveden v zadnji vrstici 5. odstavka na listovni številki 135; osebni podatki posameznika, ki so navedeni v rubrikah »ime očeta«, »rojen«, prebivališče«, »po poklicu« na listovni številki 136; osebne okoliščine, ki so navedene v besedilu od besedila »zbiranju ponudb« do besedila »povem« na listovni številki 136; osebne okoliščine, ki so navedene v besedilu od besedila »nisem sestavljala« do konca odstavka na listovni številki 140,
- 58., pri čemer je dolžan prekriti: ime in priimek posameznika, ki je naveden na koncu prve in na začetku druge vrstice 1. odstavka na listovni številki 143; ime in priimek posameznika, ki je v oklepaju drugi navedeni v enajsti vrstici 1. odstavka na listovni številki 143,
- 59., pri čemer je dolžan prekriti: naslov posameznika, ki je naveden za besedilom »priča:« na listovni številki 144,
- 60.,
- 61., pri čemer je dolžan prekriti: ime in priimek posameznika, ki je naveden na koncu pete in na začetku šeste vrstice 3. odstavka na listovni številki 148; ime in priimek posameznika, ki je drugi navedeni v devetnajsti vrstici 3. odstavka na listovni številki 148; ime in priimek posameznika, ki je drugi navedeni v drugi vrstici 1. odstavka na listovni številki 149; ime in priimek posameznika, ki je drugi navedeni v peti vrstici 1. odstavka na listovni številki 149; ime in priimek posameznika, ki je naveden v deseti vrstici 1. odstavka na listovni številki 149; priimek posameznika, ki je drugi navedeni v peti vrstici 2. odstavka na listovni številki 149; ime in priimek posameznika, ki je naveden na koncu osme in na začetku devete vrstice 3. odstavka na listovni številki 149; ime in priimek posameznika, ki je zadnji navedeni v sedmi vrstici 3. odstavka na listovni številki 150; ime in priimek posameznika, ki je prvi navedeni v devetnajsti vrstici 3. odstavka na listovni številki 150; ime in priimek posameznika, ki je drugi navedeni v prvi vrstici 3. odstavka na listovni številki 151; priimek posameznika, ki je prvi navedeni v osmi vrstici 3. odstavka na listovni številki 151; ime in priimek posameznika, ki je naveden v drugi in četrti vrstici 4. odstavka na listovni številki 151; ime in priimek posameznika, ki je naveden na koncu prve in na začetku druge vrstice 5. odstavka na listovni številki 151,
- 62.,
- 63.,
- 64., pri čemer je dolžan prekriti: ime in priimek posameznika, ki je naveden na koncu 1. odstavka na listovni številki 158; ime in priimek posameznika, ki je drugi navedeni v drugi vrstici 2. odstavka na listovni številki 158; osebni podatki posameznika, ki so navedeni v rubrikah »ime očeta«, »rojen«, »po poklicu«, »prebivališče«, na listovni številki 158; ime in priimek posameznika, ki je prvi navedeni v drugi vrstici 1. odstavka pod besedilom »izpove:« na listovni številki 158; osebne okoliščine posameznika, ki so navedene za besedilom »priglasi stroške« do konca odstavka na listovni številki 161; ime in priimek posameznika, ki je naveden v šestnajsti vrstici 1. odstavka na listovni številki 164; ime in priimek posameznika, ki je drugi navedeni v šestnajsti vrstici na listovni številki 165; ime in priimek posameznika, ki je drugi navedeni v predzadnji vrstici na listovni številki 165; ime in priimek posameznika, ki je naveden na koncu tretje in na začetku četrte vrstice na listovni številki 166; ime in priimek posameznika, ki je drugi navedeni v deseti vrstici na listovni številki 166,
- 65., pri čemer je dolžan prekriti: naslov pošiljatelja na listovni številki 169; naslov prejemnika na listovni številki 170,
- 66., pri čemer je dolžan prekriti: osebne okoliščine posameznika, ki so navedene za besedilom »sem imel še ta« do besedila »sem mu svetoval« na listovni številki 174; osebne okoliščine posameznika, ki so navedene za besedilom »kot občinski svetnik« do konca odstavka na listovni številki 178),
- 67.,
- 68., pri čemer je dolžan prekriti: osebne okoliščine posameznika, ki so navedene za besedilom »prevoza na relaciji« do konca povedi na listovni številki 182; osebne okoliščine posameznika, ki so navedene za besedilom »potne stroške na relaciji« do konca povedi in od besedila »prevozno sredstvo na relaciji« do besedila »predstavlja avtobus« na listovni številki 182),
- 69., pri čemer je dolžan prekriti: ime in priimek posameznika, ki je naveden kot prva priča v tretji vrstici odstavka z oznako 13. na listovni številki 190; ime in priimek posameznika, ki je naveden kot prva priča v dvanajsti vrstici odstavka z oznako 17. na listovni številki 190; ime in priimek posameznika, ki je prvi navedeni v dvajseti vrstici odstavka z oznako 20. na listovni številki 193),
- 70., pri čemer je dolžan prekriti: ime in priimek posameznika, ki je prvi navedeni v deveti vrstici 1. odstavka na listovni številki 207; ime in priimek posameznika, ki je drugi navedeni v sedmi vrstici 3. odstavka na listovni številki 207, priimek posameznika, ki je drugi navedeni v peti vrstici 4. odstavka na listovni številki 207),
- 71.,
- 72.,
- 73.,
- 74.,
- 75.,
- 77,
- popis prilog A k spisu št. I Pg 788/2012,
- priloge A k spisu št. I Pg 788/2012 z naslednjimi zaporednimi številkami:
- A1.,
- A2.,
- A3.,
- A4.,
- A5.,
- A6,..
- A7., pri čemer je dolžan prekriti: izobrazbo posameznika, ki je naveden kot zastopnik kupca na prvi in drugi strani,
- A8.,
- A9., pri čemer je dolžan prekriti: izobrazbo posameznika, ki je naveden kot zastopnik gospodarske družbe drugi strani,
- A10,.
- A11.,
- A12.,
- A13.,
- A14.,
- A15.,
- A16.,
- A17.,
- A18.,
- A19.,
- A21.,
- A22., pri čemer je dolžan prekriti: izobrazbo posameznika, ki je naveden kot zastopnik kupca na prvi in drugi strani dokumenta z naslovom »Dodatek št. 1«,
- A23.,
- popis prilog B k spisu št. I Pg 788/2012,
- priloge B k spisu št. I Pg 788/2012 z naslednjimi zaporednimi številkami:
- B1.,
- B2.,
- B3.,
- B4., pri čemer je dolžan prekriti: podpisa prejemnika in vročevalca,
- B5.,
- B6.,
- popis spisa št. I Pg 85/2013,
- dokumente iz spisa št. I Pg 85/2013 z naslednjimi zaporednimi številkami:
- 1.,
- 2.,
- 3.,
- 4.,
- 5., pri čemer je dolžan prekriti: ime, priimek in izobrazbo posameznika, ki je prvi navedeni v tretji vrstici 2. odstavka na listovni številki 14,
- 6.,
- 7.,
- 8.,
- 9.,
- 10., pri čemer je dolžan prekriti: ime, priimek in izobrazbo posameznika, ki je prvi navedeni na koncu prve in začetku druge vrstice 2. odstavka na listovni številki 23; ime in priimek posameznika, ki je naveden v prvi alineji za besedilom »zaslišanje prič« na listovni številki 23,
- 11.,
- 12,.
- 13.,
- 14.,
- 15.,
- 16.,
- 17.,
- 18.,
- 19.,
- popis prilog A k spisu št. I Pg 85/2013,
- prilogo A1 k spisu št. I Pg 85/2013,
- popis prilog B k spisu št. I Pg 85/2013,
- prilogo B1 k spisu št. I Pg 85/2013.
Glede priloge B7 k spisu organa št. I Pg 788/2012 se prosilca napoti na spletno stran: ….
- V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov in poslovne skrivnosti, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1. točko izreka te odločbe, glede sodbe Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 1369/2015 z dne 23. 3. 2016 (dokument z zaporedno številko 76. v spisu št. I Pg 788/2012) in glede priloge A20 k spisu I Pg 788/2012) se pritožba prosilca zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kranju, št. Su 219/2023 z dne 21. 7. 2023, zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 9. 3. 2023 na organ naslovil prošnjo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval dostop do vseh dokumentov in prilog sodnega spisa opr. št. I Pg 788/2012, v obliki fotokopij.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. Su 219/2023 z dne 21. 7. 2023, v obrazložitvi katere je navedel, da je vpogledal v PUND vpisnik in ugotovil, da se je pod opr. št. I Pg 788/2012 vodil gospodarski spor, ki ga je reševal organ. Organ je odločil s sodbo 1. 7. 2015, ki je v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1369/2015 z dne 23. 5. 2016 postala pravnomočna. Postopek je tako pravnomočno zaključen. Organ je ugotovil, da prosilec ni stranka tega sodnega postopka. Organ je povzel 24. člen Ustave RS in pojasnil razmerje med ZDIJZ in ZPP ter navedel, da se po njegovem mnenju za posredovanje pravnomočne sodbe sodišča uporabijo določbe ZDIJZ, saj je pravnomočna sodba informacija javnega značaja, v kolikor ne bi bila ugotovljena kakšna izmed izjem, ki jih zakon določa. Organ lahko delno ali v celoti zavrne dostop v primerih izjem, ki jih ZDIJZ določa v 5.a členu in prvem odstavku 6. člena. Organ je povzel 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in pojasnil, da je skladno z določilom o delnem dostopu, ki je urejeno v 7. členu ZDIJZ, v zahtevanem dokumentu (sodni odločbi - sodbi organa I Pg 788/2012 z dne 1. 7. 2015) zakril varovane osebne podatke fizičnih oseb ter prosilcu omogočil delni dostop. Ker je sodba Višjega sodišča v Ljubljani opr.št. I Cpg 1369/2015 z dne 23. 3. 2016, v zvezi s katero je sodba organa postala pravnomočna, javno že objavljena na spletu, je organ v skladu s četrtim odstavkom 22. člena ZDIJZ prosilca napotil na spletno mesto sodnapraksa.si, kjer je odločba na voljo in prosto dostopna. V zvezi z zahtevo prosilca po posredovanju vseh (ostalih) dokumentov in prilog sodnega spisa opr.št. I Pg 788/2012, je organ ugotovil, da uradna oseba po ZDIJZ ni pristojna za odločanje o zahtevi za dostop do teh dokumentov po določbah ZDIJZ. Ustavno sodišče je že v odločbi U-I-16/10, Up-103/10 z dne 20. 10. 2011 izrazilo dvom v ustavnost razlage ZDIJZ, po kateri je mogoče na njegovi podlagi, ne glede na specialno ureditev v procesnih predpisih, pridobiti dokumente iz sodnih in upravnih spisov. Ustavno sodišče se v navedeni zadevi s tem vprašanjem sicer ni ukvarjalo, kljub temu pa je opozorilo na posebno naravo gradiva v upravnih in sodnih spisih, zaradi česar procesni zakoni posebej urejajo pravico do pregleda in prepisa dokumentov v spisih (sodba Upravnega sodišča, I U 748/2015 z dne 27. 8. 2015). Sodba Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020 je obravnavala vprašanje, kateri zakon je pravilna pravna podlaga za vpogled v tožilske in sodne spise. V skladu s citirano sodbo imajo pri dostopu do informacij v sodnih spisih posebna določila področne (procesne) zakonodaje glede možnosti drugih oseb za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov značaj specialne ureditve (lex specialis) glede na določbe ZDIJZ. ZDIJZ se lahko kot splošnejši predpis uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen z navedenimi specialnimi zakoni. Takšno specialno ureditev je (po izdani sodbi) vnesla šele novela ZKP-O v 128. člen, ki je povsem jasno določila, da lahko v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne glede na določbe tega zakona, vsakdo ustno ali pisno zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih kazenskih zadevah. Prosilec je zaprosil za celotno spisovno dokumentacijo sodne zadeve organa opr.št. I Pg 788/2012. V gospodarskih sporih v skladu s 480. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) veljajo določbe tega zakona, ki ureja pravdni postopek. Procesni zakoni (konkretno ZPP v 150. členu) posebej urejajo pravico (tako strank kot drugih oseb) do vpogleda in prepisa dokumentov v spisu (tako tekom postopka kot po njegovem pravnomočnem zaključku). Upoštevaje sodno prakso, in sicer citirano sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020, pa je uporaba procesnega zakona (konkretno ZPP) specialnejša pravna podlaga za pridobivanje dokumentov iz sodnih spisov v civilnih zadevah. Dvanajsti odstavek 128. člena ZKP namreč izrecno ureja dostop do informacij javnega značaja (le) v skladu s tem zakonom — torej le v kazenskih zadevah, za kar pa na gre v konkretni zadevi. V zadevah (kot konkretna), ki se vodijo po ZPP, pa je omenjeni zakon za vpogled v spisovno dokumentacijo (tudi po pravnomočno končanem postopku) specialnejši od določb ZDIJZ. Prosilec, ki ni bil stranka sodnega postopka, ima tako možnost, če bo izkazal upravičeno korist, zahtevati vpogled v (ostalo) spisovno dokumentacijo sodne zadeve I Pg 788/2012 na podlagi določil 150. člena ZPP. Ko je postopek pravnomočno končan, o takšni zahtevi drugih oseb odloča predsednik oziroma predstojnik sodišča oziroma oseba na sodišču, ki ga določi. O zadevi je tako pristojno odločati sodišče (organ — predsednik sodišča oziroma pristojna oseba sodišča), ne pa organ v upravnem postopku (uradna oseba po ZDIJZ), zato se v tem delu zahteva prosilca v skladu s 129. členom ZUP v zvezi s 15. členom ZDIJZ zavrže, kot izhaja iz izreka odločbe.
Prosilec je v pritožbi z dne 21. 8. 2023 navedel, da odločbo št. Su 219/2023 z dne 21. 7. 2023 izpodbija v celoti, in sicer I. in II. točko izreka odločbe. Odločbo izpodbija, ker je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno in napačno, ker so podane kršitve pravil upravnega postopka (drugi odstavek 237. člena ZUP), in ker materialni predpis sploh ni bil uporabljen oziroma je bil uporabljen napačno. Prosilec meni, da so bila med postopkom bistveno kršena njegova pravila (drugi odstavek 237. člena ZUP), posledica česar je, da med postopkom organ prve stopnje dejanskega stanja sploh ni ugotovil, ali pa ga je ugotovil nepopolno in v tej zvezi napačno uporabil materialni predpis. Prav tako odločbe sploh ni mogoče preizkusiti, s čimer je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj preizkus predmetne odločbe onemogoča odsotnost oziroma pomanjkljivost obrazložitve, torej odsotnost osnovne funkcije upravne odločbe in osnovnega namena obveznosti izdaje upravne odločbe, ki je v vsebinski utemeljitvi odločitve o zavrnitvi dostopa. Iz odločbe izrecno izhaja, da prvostopenjski organ ni sledil napotilom organa druge stopnje, niti ni ustrezno in celovito obrazložil, zakaj jim ni sledil, zato je zagrešil bistveno kršitev določb upravnega postopka. Prosilec meni, da je organ prve stopnje napačno uporabil materialno pravo, saj ugotavlja, da je uporaba ZDIJZ izključena za dokumente iz sodnih spisov, kar pa je napačno, temveč bi moral zgolj zagotoviti delni dostop do obstoječih predmetnih dokumentov na podlagi 7. člena ZDIJZ s prekritimi varovanimi osebnimi podatki (nevarovani osebni podatki (npr. odvetnikov, izvedencev, cenilcev itd.) se razkrijejo), pri čemer to niso podatki o pravnih osebah javnega in zasebnega prava. Prosilec podrobno utemeljuje, zakaj meni, da gre v obravnavanem primeru za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki so prav tako absolutno javni po določbi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dalje prosilec podrobno utemeljuje, na podlagi česa meni, da je treba razlagati prvi odstavek 1. člena ZDIJZ (državni organi) tako, da se nanaša na državne organe vseh treh vej oblasti, med njimi tudi sodno, čemur so prilagojene tudi izjeme od prosto dostopnih informacij. Po mnenju prosilca so glede zahtevane dokumentacije izpolnjene predpostavke iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj je tudi organ v izpodbijani odločbi ugotovil, na podlagi vpogleda v PUND vpisnik, da s podatki, dokumentacijo in informacijami pod opr. št. I Pg 788/2012, razpolaga. Prav tako ni podana izjema iz 4. točke šestega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se zahteva ne nanaša na ponovno uporabo informacij javnega značaja, ampak na klasično zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Klasična zahteva za dostop do informacij javnega značaja je pravica zagotovljena na ustavni ravni v drugem odstavku 39. člena Ustave RS. Osrednji namen pravice je zagotoviti javnost in odprtost delovanja vseh organov javne oblasti (tudi rednih sodišč) ter vsakomur omogočiti dostop do informacij v posesti javnih oblasti. Z vključitvijo te pravice med temeljne človekove pravice in svoboščine je Slovenija sledila mednarodnim priporočilom ter se pridružila vedno večjemu številu držav, ki zagotavljajo tej pomembni pravici varstvo na ustavni ravni. Prav tako jo na takšni ravni zagotavlja EU, katere članica smo, v 42. členu Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Gre torej za pravno zavarovano upravičenje posameznika, ki ga je moč iztožiti in ki mu stoji nasproti ustrezna dolžnost organa, da upravičencu informacije javnega značaja posreduje. Tudi javnost sojenja in javno izrekanje sodnih odločb je povzdignjeno v ustavno kategorijo. Ustava RS v poglavju o človekovih temeljnih svoboščinah v 24. členu (javnost sojenja) določa: »Sodne obravnave so javne. Sodbe se izrekajo javno. Izjeme določa zakon.«. Vsaka javna sodba ni torej več le spisovni podatek, temveč postane zaradi svoje javne narave predmet javnosti, njenega javnega obravnavanja, komentiranja in/ali kritiziranja.«. Prosilec se podrobno sklicuje še na določbe Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov in navaja, da v obravnavanem primeru prvostopenjski organ ni sledil napotkom drugostopenjskega organa in kršil določbe ratificirane Konvencije, ki pravosodne organe zavezujejo k posredovanju vseh dokumentov, ki jih imajo. Eden izmed zakonov, ki javnosti omogoča uresničevanje ustavne pravice iz 24. člena Ustave RS, je tudi ZDIJZ. Navedeni zakon med zavezance uvršča vse tri veje oblasti, med njimi tudi sodno, čemur so prilagojene tudi izjeme od prosto dostopnih informacij. Iz zgoraj navedenega komentarja ZDIJZ izhaja, da se pravica dostopa do informacij javnega značaja nanaša na vse informacije javnega značaja, kar pomeni, da je med drugim v sklop zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja uvrščena tudi celotna sodna veja oblasti. Takšno stališče smiselno izhaja tudi iz 6. ter 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kajti če bi zakonodajalec želel popolnoma izključiti uporabo določb ZDIJZ za dostop do dokumentov, ki so pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega oziroma drugega sodnega postopka (konkretno pravdnega), teh izjem ne bi opredelil v ZDIJZ na način, ki pod določenimi pogoji dopušča dostop tudi do takšnih informacij. ZDIJZ je zakon, katerega domet je izredno širok in se razteza na praktično vsa področja delovanja javne oblasti, javnopravnih subjektov in drugih subjektov, ki zanje opravljajo javne funkcije. Zato njegove določbe vedno znova trčijo ob določbe drugih predpisov. V primeru neskladja ZDIJZ z drugimi področnimi zakoni je ta potrebno reševati v skladu s splošnimi načeli za razlago pravnih norm in njihovih medsebojnih razmerij. Prav tako je treba upoštevati Konvencijo. Po načelu lex specialis derogat legi generali nad ZDIJZ prevladajo specialnejši zakoni, ki so bili sprejeti po njegovi uveljavitvi (npr. ZVDAGA ali ZMed). Hkrati pa je napačno in abstracto reči, da na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št: X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020 (ki ne velja več (novela ZKP in Konvencija)) določila (procesne konkretno ZPP) zakonodaje prevladajo glede na določbe ZDIJZ. Prvič zaradi tega, ker je zakonodajalec po izdaji predmetne sodbe spremenil 128. člen ZKP tako, da je omogočil dostop do informacij javnega značaja v posameznih kazenskih zadevah. Drugič, ker gre za staro sodno prakso sprejeto v takratnem pravnem kontekstu in dejanskem stanju zadeve (šlo je za zahtevo stranke postopka), ki se bistveno razlikuje od obravnavane zadeve, zato je po mnenju prosilca sklicevanje organa nanjo neutemeljeno. Glede na spremembo ZKP (in obstoječo 6., 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) je očitno, da je bil namen zakonodajalca, da prevladajo norme ZDIJZ nad določbami področnih (procesnih) zakonodaj. Glede na določbo 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (nanaša se na pravdne postopke) zakonodajalec ni imel namena, da bi v razmerju do ZDIJZ prevladale starejše določbe ZPP. Zato ZDIJZ kot poznejši, a splošnejši zakon nad specialnejšimi prevlada, predvsem zaradi tega, ker je zakonodajalec s spremembo 128. člena ZKP namen jasno izkazal in mu zaradi tega ni potrebno spremeniti še vse druge procesne zakonodaje in je to v skladu s splošnim načelom ZDIJZ potrebno za zagotovitev javnega in odprtega delovanja organov in uresničitev ustavne pravice. Prosilec meni, da prvostopenjski organ (s sklicevanjem na neustrezno in zastarelo sodno prakso) ni ustrezno in pravno pravilno, glede na Konvencijo, ZDIJZ, obrazložil, zakaj ni sledil napotilom drugostopenjskega organa, zato je zagrešil bistveno kršitev določb upravnega postopka. Nenazadnje je enotna sodna praksa »vrednota ustavnega ranga (22. člen Ustave)« (vir: VSL, sodba II Cp 3324/2016 in sklep II Cp 874/2017), ki jo izraženo stališče prvostopenjskega organa krši, saj drugi zavezanci (sodišča) sodne veje oblasti ZDIJZ, Konvencijo in ZPP ne tolmačijo tako, kot jo tolmači prvostopenjski organ.
V zvezi s prejeto pritožbo zoper izpodbijano odločbo je organ ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba, ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je, skupaj s spisovno dokumentacijo, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. Su 219/2023 z dne 5. 9. 2023, poslal IP v reševanje.
Pritožba je delno utemeljena.
IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Prosilec je od organa zahteval posredovanje vseh dokumentov in prilog sodnega spisa opr. št. I Pg 788/2012. IP ugotavlja, da je prosilec navedeno zahtevo z dne 9. 3. 2023 vložil na podlagi določb ZDIJZ. Organ je to zahtevo obravnaval po določbah ZDIJZ in v tem postopku izdal izpodbijano odločbo. IP je zato kot pritožbeni organ v postopkih dostopa do informacij javnega značaja pristojen za presojo te izpodbijane odločbe (tako prvi odstavek 2. člena ZInfP) . Skladno s prvim odstavkom 5. člena Sodnega reda sodišča namreč zagotavljajo javnost obravnavanja v skladu s procesnimi predpisi in predpisi o dostopu do informacij javnega značaja. Kadar je torej dostop do dokumenta presojan z vidika ZDIJZ, je pritožbena presoja takšne odločitve v pristojnosti IP, ki ima za to neposredno zakonsko podlago v določbah ZInfP.
Prosilec izpodbija I. in II. točko izreka odločbe organa št. Su 219/2023 z dne 21. 7. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), zato je IP v nadaljevanju presojal, ali je odločitev organa v obeh točkah izreka na zakonu utemeljena.
- Pritožba zoper I. točko izreka izpodbijane odločbe
V I. točki izreka izpodbijane odločbe je organ delno ugodil zahtevi prosilca na način, da mu je posredoval kopijo anonimizirane pravnomočne sodbe organa opr. št. I Pg 788/2012 z dne 1. 7. 2015 in prosilca v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 1369/2015 z dne 23. 3. 2016 napotil na spletno mesto http://www.sodnapraksa.si, kjer je sodna odločba dostopna.
Glede napotitve prosilca na spletno mesto IP pojasnjuje, da je takšno ravnanje organa v skladu z določbami ZDIJZ. Peti odstavek 6. člena ZDIJZ namreč določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Da se v takšnem primeru obveznost organa nanaša le na posredovanje napotila, ne pa tudi dokumentov, je potrdilo že Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1429/2011-20 z dne 6. 6. 2012 (7. točka). Smiselno enako je glede uporabe določbe petega odstavka 6. člena ZDIJZ IP odločil tudi npr. v odločbah št. 090-274/2019 z dne 13.02.2020, št. 090-240/2016 z dne 2. 11. 2016, št. 090-198/2016 z dne 10. 10. 2016, št. 090-41/2014/4 z dne 28. 3. 2014 in št. 090-107/2012/4 z dne 28. 6. 2012. Na podlagi navedenega je IP zaključil, da je organ z izpodbijano odločbo pravilno odločil v delu, ki se nanaša na napotilo, kar pomeni, da je bil postopek v tem delu pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena.
Ker je organ s I. točko izreka izpodbijane odločbe dostop do sodbe organa št. I Pg 788/2012 z dne 1. 7. 2015 delno zavrnil zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov, prosilec pa tudi v tem delu nasprotuje odločitvi organa, je IP v nadaljevanju presojal, ali je zatrjevana izjema varstva osebnih podatkov podana in v katerem delu. V konkretnem primeru tako ostaja sporno, kateri osebni podatki iz navedene sodbe so varovani.
Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2).
V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov je IP po vpogledu v sodbo organa št. I Pg 788/2012 z dne 1. 7. 2015 (v sodnem spisu je to dokument z zaporedno številko I PG 788/2012-69), ugotovil, da vsebuje naslednje osebne podatke, ki jih je organ prekril:
- ime in priimek direktorja tožeče stranke,
- imena in priimke prič.
Ostali podatki, ki jih je organ prekril s pavšalnim sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov, pa glede na določbo prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov niso osebni podatki, ker ne gre za informacije v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, in sicer so to:
- naziv in naslov tožeče stranke, ki je pravna oseba zasebnega prava,
- naziv in naslov tožene stranke, ki je pravna oseba javnega prava,
- podatki o nepremičninah (parcelne številke, katastrske občine, ID znak, poimenovanje območja, na katerega se nanaša odlok občine, ime naselja).
Posledično glede teh podatkov izjema po 3. točki šestega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana. IP pojasnjuje, da se navedeni podatki v ničemer ne nanašajo na posameznike, temveč na dve pravni osebi – tožečo stranko, ki je pravna oseba zasebnega prava, in toženo stranko, ki je pravna oseba javnega prava. V zvezi z opredelitvijo izjem od prostega dostopa v obravnavani zadevi je pomembno tudi dejstvo, da se je sodni postopek z opr. št. I Pg 788/2012 nanašal na kupoprodajno pogodbo za zemljišča, v lasti tožene stranke, kar pomeni, da se je s to kupoprodajno pogodbo razpolagalo z javnimi sredstvi, kar je pravilno izpostavil tudi prosilec v pritožbi. Gre torej za podatke o porabi javnih sredstev, ki so absolutno javni na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi česar ne morejo predstavljati izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, kar je bolj podrobno pojasnjeno v točki 2.2. obrazložitve te odločbe.
IP je v nadaljevanju preveril, ali je za obdelavo (kar posredovanje prosilcu oziroma javnosti nedvomno je) osebnih podatkov, ki jih je organ prekril v obravnavani sodbi, podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:
(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);
(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.
Obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) je torej zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja tudi ZDIJZ. V drugem odstavku 6. člena je namreč določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Na navedene določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov se sklicuje tudi prvi odstavek 6. člena ZVOP-2 in 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes.
Imena in priimki prič so praviloma varovani osebni podatki. V obravnavani sodbi to velja za pričo, ki ni bila zaslišana niti kot javni uslužbenec ali funkcionar niti kot zakoniti zastopnik pravne osebe, zato so varovani osebni podatki: ime in priimek posameznika, ki je naveden kot prva priča v tretji vrstici odstavka z oznako 13. na listovni številki 190; ime in priimek posameznika, ki je naveden kot prva priča v dvanajsti vrstici odstavka z oznako 17. na listovni številki 190; ime in priimek posameznika, ki je prvi navedeni v dvajseti vrstici odstavka z oznako 20. na listovni številki 193. Ostale priče, ki so navedene v obravnavani sodbi, so bile zaslišane v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, kar pomeni, da so njihova imena in priimki absolutno javni na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (več o tem v točki 2.3. obrazložitev te odločbe). V obravnavani sodbi sta zapisana tudi ime in priimek posameznika, ki je v sodbi naveden kot zakoniti zastopnik pravne osebe javnega prava in sta zato javna podatka v skladu z Zakonom o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZSReg) in Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1). Skladno z navedenim obstaja zakonska podlaga za posredovanje imena in priimka direktorja tožeče stranke in ostalih prič prosilcu po ZDIJZ, kar pomeni, da ti osebni podatki ne predstavljajo izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Po preučitvi celotne odločitve organa v I. točki izreka izpodbijane odločbe je IP ugotovil, da podatki, do katerih je organ zavrnil dostop, ne predstavljajo v celoti varovanih osebnih podatkov, in da je zahtevi prosilca, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, mogoče delno ugoditi, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, v delu, ki se nanaša na dokument z zaporedno številko I PG 788/2012-69.
- Pritožba zoper II. točko izreka izpodbijane odločbe
2.1. Predmet presoje
V II. točki izreka izpodbijane odločbe je organ na podlagi 129. člena ZUP v zvezi s 15. členom ZDIJZ zavrgel zahtevo prosilca glede posredovanja ostalih dokumentov in prilog sodnega spisa opr. št. I Pg 788/2012, pri čemer je zatrjeval, da je v zadevah, ki se vodijo po ZPP, ZPP za vpogled v spisovno dokumentacijo (tudi po pravnomočno končanem postopku) specialnejši od določb ZDIJZ.
V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ ravnal pravilno, ko je izpodbijano odločitev oprl na sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020 (v nadaljevanju odločitev Vrhovnega sodišča). Navedena sodba je bila namreč sprejeta v pravnem kontekstu in dejanskem stanju, ki se bistveno razlikuje od obravnavane zadeve. V zadevi X Ips 4/2020 je bila namreč prosilka tudi stranka kazenske zadeve, iz katere je zahtevala dokumente, v obravnavani zadevi pa prosilec po ZDIJZ ne zahteva dostopa do dokumentov iz zadeve, v kateri sam nastopa kot stranka. In prav slednje je bistveno za odločitev v konkretni zadevi, kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.
IP se strinja, da je pomembno upoštevati odločitev Vrhovnega sodišča, vendar pa ne v delu, na katerega se v izpodbijani odločbi sklicuje organ, temveč v delu, s katerim je Vrhovno sodišče svojo odločitev zaradi razvoja prakse tudi nadgradilo in dopolnilo tako, da je v 21. točki obrazložitve izrecno navedlo, da »s posebnimi določbami procesnih in organizacijskih zakonov, ki urejajo dostop do informacij, tudi ni neutemeljeno poseženo v transparentnost delovanja sodišč ter drugih državnih organov, temveč gre za način uresničevanja le-tega, ki upošteva specifičnost določenega področja ter pravice, svoboščine in interese drugih, ki jih je treba na tem področju posebej varovati. Za transparentnost delovanja sodišč in drugih državnih organov, tudi na področju kazenskega pregona, so z zakoni vzpostavljena tudi temeljna pravila o tem, da so javne tako sodne obravnave kot tudi razglasitve sodb, na podlagi česar je javnost vselej lahko seznanjena z vsebino odločitev sodišč. Prav tako pa so sodne odločbe tudi sicer javno objavljene na spletnih straneh sodišč.« Vrhovno sodišče se je v omenjeni sodbi torej izrecno in jasno opredelilo glede pravice javnosti, da dostopa do sodnih odločb ne glede na določbo takrat veljavnega 128. člena ZKP. Iz citiranega dela odločitve Vrhovnega sodišča po mnenju IP izhaja, da glede javnosti sodnih obravnav in tudi razglasitve in objave sodb veljajo pravila, ki jih je zakonodajalec uredil v zakonih in predpisih, na podlagi katerih je zagotovljena transparentnost delovanja sodišč, z namenom varovanja pravic, svoboščin in interesov drugih. Ob tem IP dodaja, da je treba pri uporabi sodne prakse kot pravnega vira za odločitev v konkretnem primeru upoštevati, da se je zakonodaja, na kateri odločitev Vrhovnega sodišča, temelji, spremenila. ZKP je bil z novelo ZKP-O v 128. členu dopolnjen na takšen način, da se je dodal 12. odstavek. Ta določa, da v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, lahko, ne glede na določbe tega zakona (ZKP op. IP), vsakdo ustno ali pisno zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih kazenskih zadevah. Navedena sprememba in dopolnitev ZKP je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije št. 200/2020 z dne 29. 12. 2020 in je začela veljati 13. 1. 2021. Prav tako je organ spregledal, da iz odločitve Vrhovnega sodišča izhaja, da za vodenje pritožbenega postopka v zvezi z odločitvami na podlagi ZPP ni pristojen IP. Kot določa drugi odstavek 150. člena ZPP, je v primeru, ko je postopek (v gospodarskem sporu) končan, predsednik oziroma predstojnik sodišča oziroma oseba na sodišču, ki ga predsednik določi, pristojna odločati o vpogledu v spis. Zoper zavrnilno odločitev o vpogledu v spis ni pritožbe, glede na odločitev Vrhovnega sodišča, je možen upravni spor (2. člen Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). Dosledno upoštevanje odločitve Vrhovnega sodišča bi privedlo do tega, da bi organ v obravnavani zadevi moral odločiti na podlagi določbe 150. člena ZPP, zoper njegovo odločitev pa ne bi bilo pritožbe na IP, ampak bi bil možen upravni spor. V pouku o pravnem sredstvu v izpodbijani odločbi pa je organ (po mnenju IP pravilno vendar v neskladju s sicer zatrjevanim stališčem) navedel, da je zoper njegovo odločitev v obravnavani zadevi dovoljena pritožba, o kateri odloča IP.
Pri iskanju odgovorov na sporna vprašanja v zvezi s predmetnim postopkom, moramo izhajati iz Ustave RS, ki v poglavju o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah v 24. členu (javnost sojenja) določa: »Sodne obravnave so javne. Sodbe se izrekajo javno. Izjeme določa zakon.« Javnost sojenja in javno izrekanje sodnih odločb je torej že zakonodajalec povzdignil v ustavno kategorijo, ki je podrobneje razčlenjena in specificirana v zakonih. Tako iz določbe 17.a člena Zakona o sodiščih izhaja, da se, zaradi zagotavljanja javnosti sojenja, izpolnjevanja obveznosti iz drugih zakonov ter obveščanja javnosti in medijev, na oglasni deski in na spletni strani sodišča, med drugim, objavi tudi razpored obravnav in sej, o katerih se obveščajo stranke in pri katerih javnost po zakonu ali odločitvi sodišča ni izključena. Ta razpored obsega tudi opravilno številko in vrsto zadeve, osebno ime sodnika ali predsednika senata, ki zadevo obravnava in osebno ime stranke v postopku. Smiselno enako določbo vsebuje Sodni red, ki v šestem odstavku 11. člena v povezavi z 12. členom določa, da so osebna imena strank v (kazenskih) postopkih informacije javnega značaja, razen če je to izključeno s procesnimi predpisi. Sodni red v 5. členu govori o zagotavljanju javnosti in določa, da sodišča zagotavljajo javnost obravnavanja v skladu s procesnimi predpisi in predpisi o dostopu do informacij javnega značaja. Kar pomeni, da določbe Zakona o sodiščih in Sodnega reda ne morejo pomeniti specialnega zakona, ki bi bil podlaga za razkritje informacij v postopkih dostopa do informacij javnega značaja. Nasprotno, pomeni, da morajo sodišča kot zavezanci po ZDIJZ v postopkih po ZDIJZ upoštevati postulate, ki jih za te postopke predpisuje ZDIJZ, medtem ko skladno s področno procesno zakonodajo (npr. ZPP) zagotavljajo javnost sojenja, saj so sodne obravnave in izrekanje sodb v pristojnosti sodišč in ne drugih državnih organov. Področna zakonodaja, v konkretnem primeru ZPP, tako navedene ustavne kategorije konkretizira v 239., 321. in 322. členu. Iz prvega odstavka 239. člena ZPP izhaja, da je glavna obravnava javna. Prvi odstavek 321. člena pa določa, da se sodba izda in razglasi v imenu ljudstva. V primeru, kadar se sodba razglasi, prebere predsednik senata javno izrek sodbe in sporoči na kratko razloge sodbe (prvi odstavek 322. člena ZPP).
Izhajajoč iz navedenega je eden izmed zakonov, ki javnosti daje to ustavno pravico, tudi ZDIJZ, ki med zavezance uvršča organe vseh treh vej oblasti, med njimi tudi sodno, čemur so prilagojene tudi izjeme od prosto dostopnih informacij. Tako iz komentarja ZDIJZ izhaja, da se pravica dostopa do informacij javnega značaja nanaša na vse informacije javnega značaja, kar pomeni, da je med drugim v sklop zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja uvrščena tudi celotna sodna veja oblasti (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič et al, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 60). Takšno stališče smiselno izhaja tudi iz 6. ter 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kajti če bi zakonodajalec želel popolnoma izključiti uporabo določb ZDIJZ za dostop do dokumentov, ki so pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega oziroma sodnega postopka, teh izjem ne bi opredelil v ZDIJZ na način, ki pod določenimi pogoji dopušča dostop tudi do takšnih informacij. Takšno stališče pa izhaja tudi iz ustaljene prakse Upravnega sodišča (glej npr. sodbo opr. št. I U 658/2009-10 z dne 27. 10. 2010, stran 4). Organ je torej glede na vse navedeno v konkretnem primeru svojo odločitev zmotno oprl na 150. člen ZPP, saj bi, glede na stališče VSRS v sodbi št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020, moral upoštevati dejstvo, da se je prosilec v zahtevi za dostop do sodnega spisa skliceval na ZDIJZ, in posledično presojati javnost zahtevanih dokumentov po postopku, kot ga določa ta zakon.
Stališče sodbe VSRS, X Ips 4/2020, da je določba 128. člena ZKP (oziroma aplicirano na konkretni primer v tem kontekstu smiselno enaka določba 150. člena ZPP) v funkciji uresničevanja več različnih ustavnih pravic (22. člena, 39. člena Ustave RS) je namreč mogoče uporabiti le v okoliščinah primera, na katerega se je nanašala predmetna odločitev Vrhovnega sodišča. Kjer je prosilka, sicer po ZDIJZ, zahtevala dokumente iz »svojega« kazenskega postopka, zanjo, kot stranko konkretnega kazenskega postopka, določba 128. člena ZKP na nek način res vključuje tudi pravico dostopa do informacij javnega značaja. Celo več, kot stranka je celo upravičena do dokumentov sodnega spisa, do katerih bi ji bil dostop skladno z ZDIJZ zavrnjen ali vsaj delno zavrnjen. Po drugi strani pa za tretje osebe (v konkretnem primeru prosilec), za katere je že na prvi pogled mogoče presoditi, da ne izpolnjujejo opravičenega interesa za vpogled v spis po procesni zakonodaji, pravica dostopa do informacij javnega značaja ni vsebovana v določbi 150. člena ZPP in je tako njihova edina pravna podlaga za dostop do predmetnih dokumentov ZDIJZ.
Za odločitev v obravnavani zadevi je pomembno tudi dejstvo, da je bil v Uradnem listu št. 16/2023 z dne 7. 2. 2023 objavljen Ukaz o razglasitvi zakona o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov. Državni zbor je Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov (v nadaljevanju Konvencija) sprejel 24. 1. 2023, zakon je začel veljati 22. 2. 2023. Konvencija predstavlja prvi zavezujoči mednarodni instrument, ki ureja splošno pravico dostopa do uradnih dokumentov, ki jih hranijo javni organi. Po določbah Konvencije so vsi uradni dokumenti načeloma javni in se od tega odstopa samo zaradi varovanja drugih pravic in legitimnih interesov. Med javne organe Konvencija šteje: vlado in upravne organe na državni, regionalni in lokalni ravni, zakonodajne in pravosodne organe, kadar izvajajo upravne funkcije v skladu z notranjim pravom in fizične ali pravne osebe, kadar opravljajo naloge upravnega organa. Konvencija določa, da lahko s posebno izjavo država podpisnica določi, da »javni organi« vključuje tudi: zakonodajne organe v zvezi z njihovimi drugimi dejavnostmi, pravosodne organe v zvezi z njihovimi drugimi dejavnostmi ter fizične ali pravne osebe, kadar izvajajo javne funkcije ali poslujejo z javnimi sredstvi v skladu z notranjim pravom. Iz Zakona o ratifikaciji izhaja, da je Republika Slovenija podala posebno izjavo, ki vključuje vse tri točke. To pomeni, da Republika Slovenija zakonodajnih in pravosodnih organov ni zavezala le k posredovanju dokumentov, ki se nanašajo na upravne funkcije, ampak na vse dokumente, ki jih imajo. Za slovensko prakso dostopa do informacij javnega značaja pomeni zavezanost k ratificirani mednarodni pogodbi z vidika ustavnopravne hierarhije aktov nadrejenost slovenskim zakonom in neposredno uporabljivost. Iz 8. člena Ustave RS in iz prakse US namreč izhaja, da je človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam, ki so opredeljene in zagotovljene v ratificiranih mednarodnih pogodbah, priznan ustavni rang.[1] V obravnavanem primeru je organ spregledal določbe ratificirane Konvencije, ki pravosodne organe zavezujejo k posredovanju vseh dokumentov, s katerimi razpolagajo.
Upoštevajoč vse navedeno IP ugotavlja, da je organ zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovil dejansko stanje glede dostopa do zahtevanega sodnega spisa s prilogami in posledično v ugotovitvenem postopku tudi ni presojal zahtevanih dokumentov z vidika informacij javnega značaja in možnosti (delnega) dostopa do teh dokumentov. Povedano drugače, s tem, ko je organ zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov zavrgel s sklicevanjem na 150. člena ZPP, se ni spustil v vsebinsko obravnavo in se ni konkretno opredelil do posameznih delov zahtevanih dokumentov, kot bi se sicer moral. Če organ druge stopnje spozna, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam reši zadevo. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali dokumenti, ki so predmet tega postopka, vsebujejo podatki, ki so izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
2.2. Poraba javnih sredstev
Sodni spis opr. št. I Pg 788/2012 vsebuje dokumentacijo, katere vsebina se nanaša na prodajo zemljišč v lasti konkretne občine, zato je pri utemeljitvi obstoja morebitnih izjem od prostega dostopa treba upoštevati, da je občina pri razpolaganju s premoženjem zavezana postopati po Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu ZSPDSLS-1).
Po definiciji iz 3. člena ZSPDSLS-1 stvarno premoženje predstavljajo nepremičnine v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Stvarno premoženje občine tako predstavljajo tudi nepremičnine. Ravnanje s stvarnim premoženjem pa pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja, kot ravnanje je tako mogoče šteti tudi razpolaganje s stvarnim premoženjem, oz. prodajo stvarnega premoženja. ZSPDSLS-1 v 7. in 8. členu, kot dve izmed glavnih načel ravnanja s stvarnim premoženjem, določa načelo preglednosti in načelo javnosti. Upravljavec stvarnega premoženja vodi postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti na način, ki zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev, ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti pa je javno, razen če zakon ne določa drugače. Upoštevaje navedeno je IP pri odločanju o obravnavani pritožbi upošteval, da so na podlagi določb ZSPDSLS-1 javni vsi podatki v sodnem spisu, ki se nanašajo na ravnanje s stvarnim premoženjem občine.
Za odločitev v obravnavani zadevi je nadalje pomembna 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, iz katere izhaja, da se ne glede na obstoj izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Z navedeno določbo ZDIJZ se med drugim omogoča nadzor nad porabo proračunskega denarja. V predmetni zadevi gre nedvomno za podatke o porabi javnih sredstev, saj gre za podatke o razpolaganju z nepremičninami, ki premoženje občine, podatki o razpolaganju s premoženjem občine pa predstavljajo javne informacije. Skladno z upravno sodno prakso je treba »podatke o porabi javnih sredstev« tolmačiti široko, ne samo ko gre za odhodke in odlive sredstev iz računa organa, temveč tudi, kadar gre za razpolaganje s stvarnim premoženjem ali za spremembo premoženja iz ene oblike v drugo obliko premoženja (npr. sprememba premoženja iz lastništva na nepremičninah v denarna sredstva v obliki kupnine in tudi s tem pravnim poslom povezani pravdni stroški).
Navedeno stališče je Upravno sodišče potrdilo npr. v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016 (str. 9) in drugih, kjer je navedlo, da »organ upravlja z državnim premoženje v obliki naložb, ki so v lasti države in gre zato za informacije, ki so povezane s porabo oziroma razpolaganjem z javnimi sredstvi. Prodaja teh sredstev tako predstavlja porabo javnih sredstev oziroma njihovo spremembo iz ene v drugo obliko premoženja.« Če premoženje organa predstavljajo že deleži organa v gospodarskih družbah, toliko bolj to velja za lastništvo organa na nepremičninah in razpolaganje s temi.
Dejstvo, da je občina v zameno za prodano premoženje prejela protivrednost v denarju, oziroma da je ta denar kupcu kasneje vrnila, v konkretnem primeru ni relevantno za odločitev, ali gre za porabo javnih sredstev, saj je tudi sprememba premoženja iz ene v drugo obliko lahko predmet 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedenemu je pritrdilo tudi Upravno sodišče v citirani sodbi (str. 9), in sicer je navedlo, da »je treba pojem porabe po mnenju sodišča razlagati širše, kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje s premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja in ene oblike v drugo. Poraba javnih sredstev torej niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne in neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.«
IP na tem mestu opozarja še na stališče sodišča iz zgoraj citirane sodbe, da kadar kupci sklepajo pravni posel z osebo javnega prava, se morajo pri tem zavedati, da sklepajo pravni posel z javnim sektorjem, za katerega veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti. Upravno sodišče je v citirani sodbi navedlo, da ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem, oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt. Vsakdo ima namreč pravico vedeti, kako se razpolaga z javnimi sredstvi, ne glede na to, ali je drug partner v nekem poslu, kjer javnopravni subjekt razpolaga z javnimi sredstvi, oseba javnega prava ali zasebnopravni subjekt. ZDIJZ namreč v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ne določa, da podatki o porabi javnih sredstev ne bi bili javni v primeru, ko bi se javna sredstva porabljala v razmerju do nekega subjekta, ki ni oseba javnega prava, kar poenostavljeno z drugimi besedami pomeni, da so podatki o porabi javnih sredstev vedno javni. Posledično to pomeni tudi, da pravna oseba, ki je sklenila pravni posel z občino, kot osebo javnega prava, ne more pričakovati popolne svobode pri določanju morebitnih poslovnih skrivnosti v zvezi s sklenjenim pravnim poslom, saj je občina z zakonom zavezana k višji stopnji transparentnosti, javnosti in odgovornosti, kar pomeni tudi, da mora biti dokumentacija iz takšnega pravnega posla v delu, v katerem predstavlja porabo javnih sredstev, javna. Zato IP v postopek ni pozival tožeče stranke (kupca obravnavanih nepremičnin občine) v sodnem sporu kot stranskega udeleženca, saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. V teh primerih je namreč test tehtanja, v skladu z načelom sorazmernosti, med pravico do varovanja informacij (npr. poslovne skrivnosti, osebnih podatkov,…) in pravico do prostega dostopa, izvedel že zakonodajalec in z jasno zakonsko določbo, da gre za javne podatke, dejansko izključil možnost tretjih oseb, da bi uveljavljale svoj osebni oziroma poslovni (dejanski) interes. Ker je organ na podlagi te odločbe dolžan prosilcu omogočiti dostop le do tistih podatkov, ki so javni na podlagi zakona, IP pravnih in fizičnih oseb, na katere se le-ti nanašajo, ni pozival v postopek.
Iz vsega navedenega izhaja, da je v konkretnem primeru na podlagi določb ZSPDSLS-1 treba podatke o parcelnih številkah nepremičnin obravnavati kot podatke o ravnanju s stvarnim premoženjem občine, torej jih šteti kot javne in posledično ne morejo predstavljati izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Poleg tega, da je podatek o parceli prek načela javnosti zemljiške knjige dodaten identifikator prodajalca, je ta podatek pomemben tudi za identifikacijo predmeta pogodbe. Z razkritjem obravnavane dokumentacije brez navedbe parcelnih številk nepremičnin, s katerimi je razpolagala občina, bi bil izničen namen ZSPDSLS-1.
Nadalje IP ugotavlja, da tudi podatek o višini kupnine in pravdnih stroškov ne more biti izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja, saj gre za sredstva, namenjena nakupu nepremičnin, ki so (bile) v lasti občine in kažejo na javnost in transparentnost postopka razpolaganja s stvarnim premoženjem občine. Kot že rečeno, so podatki o porabi javnih sredstev vedno javni, poleg tega pa sklepanje kupoprodajnih pogodb med samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in fizičnimi ali pravnimi osebami predstavlja tudi podatke o ravnanju s stvarnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti, ki je javno na podlagi 8. člena ZSPDSLS-1.
Prav tako je v konkretnem primeru dopustno razkriti imena tožeče (kupec, pravna oseba zasebnega prava) in tožene stranke (prodajalec, pravna osebe javnega prava – občina), ki sta navedeni v obravnavanem sodnem spisu. Kot je pojasnjeno že zgoraj, kupec v tem delu ne more pričakovati popolne svobode pri določanju morebitnih poslovnih skrivnosti v zvezi s sklenjenim pravnim poslom, saj je sklenili pravni posel z osebo javnega prava. Namen ZDIJZ (2. člen) je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Medtem ko ZSPDSLS -1 v 8. in 9. členu, kot dve izmed glavnih načel ravnanja s stvarnim premoženjem, določa načelo preglednosti in načelo javnosti. Upravljavec stvarnega premoženja vodi postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti na način, ki zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev, ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti pa je javno, razen v primerih, ko poseben zakon določa drugače, za kar pa ne gre v obravnavani zadevi. Skladno z vsemi navedenimi pravnimi podlagami je IP ugotovil, da identifikacijski podatki o toženi in tožeči stranki v obravnavanem primeru ne morejo predstavljati izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Je pa IP ugotovil, da določena dokumentacija, ki vsebuje podatke o poslovanju tožeče stranke, predstavlja poslovno skrivnost (več o tem v točki 2.4. obrazložitve te odločbe).
2.3. Varstvo osebnih podatkov
Glede na to, da se v obravnavanih dokumentih nahajajo podatki, ki se nanašajo na fizične osebe, je IP ugotavljal, ali so izpolnjeni pogoji iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (več o tej izjemi od prostega dostopa do informacij javnega značaja je pojasnjeno že v 1. točki obrazložitve te odločbe).
Upoštevaje definicijo osebnega podatka prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov je IP po pregledu zahtevanih dokumentov ugotovil, da ti vsebujejo različne osebne podatke (imena, priimke, podpise, delovna mesta, izobrazbo, osebne okoliščine konkretnih posameznikov, …). Ker je med temi podatki veliko podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, IP poudarja, da se, v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na določbe prvega odstavka istega člena, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Obravnavani dokumenti torej med drugim vsebujejo osebne podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, kar pomeni, da so absolutno javni na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in torej izjema na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ glede teh podatkov ni podana. Navedena določba je zato podlaga za razkritje imen, priimkov, podpisov, delovnih mest, sodniških nazivov oziroma položajev javnih uslužbencev oziroma funkcionarjev, ki so navedeni v obravnavani dokumentaciji.
Prav tako med varovane osebne podatke ne sodijo podatki o odvetnikih (ime, priimek, naslov, telefonska številka, številka faksa, elektronski naslov), ki so navedeni v obravnavani dokumentaciji kot zastopniki strank. Ti podatki so namreč že javno dostopni v imeniku odvetnikov, ki je objavljen na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije (http://www.odv-zb.si/imenik/imenik-odvetnikov), v obravnavani dokumentaciji pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oziroma z istim namenom, tj. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica. Dodati je treba, da odvetnik opravlja posebno službo oziroma svoboden poklic, ki zagotavlja poklicno strokovno zastopanje pravnih in fizičnih oseb v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi kot tudi druge oblike pravne pomoči. Po določbi 137. člena Ustave RS je odvetništvo samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon; najbolj pomembno pa je, da je odvetništvo po isti določbi tudi del pravosodja in je s tem vezano na poštenost, neodvisnost, strokovnost in skrbnost. Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/1993 s spremembami in dopolnitvami; ZOdv) zato ureja ne le pravice in dolžnosti odvetnikov, temveč tudi pogoje, ki jih je potrebno izpolniti za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica. Iz vsega navedenega sledi, da so odvetniki relevanten del pravosodnega sistema, zato njihovega imena in priimka ter ostalih podatkov, ki so javno dostopni v imeniku odvetnikov, pri opravljanju odvetniškega poklica ni mogoče šteti za varovan osebni podatek. Odvetniki v konkretnem primeru torej ne nastopajo kot fizične osebe, ampak kot poslovni subjekti v zvezi z opravljanjem odvetniškega poklica. Takšno stališče v zvezi z osebnimi podatki odvetnikov je IP zavzel že v preteklih odločitvah (npr. odločbi IP št. 090-31/2013/19 z dne 22. 11. 2013 in št. 090-122/2015 z dne 4. 6. 2015).
Varovani osebni podatki tudi niso podatki o imenu, priimku, podpisu in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; ZGD-1), Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06 s spremembami in dopolnitvami; ZPRS-1) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZSReg). Te določbe so torej podlaga za razkritje imen, priimkov, podpisov, delovnih mest oziroma položajev družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje v gospodarskih družbah, ki so navedeni v obravnavani dokumentaciji.
V nadaljevanju se je IP posebej opredelil glede varovanih osebnih podatkov (osebnih podatkov, za razkritje katerih ni podana pravna podlaga), ki se nahajajo v vsakem izmed obravnavanih dokumentov posebej. Najprej je IP ugotovil, da popis spisa št. I Pg 788/2012 ne vsebuje varovanih osebnih podatkov. V nadaljevanju se je IP opredelil glede vsakega izmed dokumentov iz navedenega spisa, ki imajo naslednje zaporedne številke:
1. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
2. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
3. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
4. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
5. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
6. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
7. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
8. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
9. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
10. V dokumentu so varovani osebni podatki, torej podatki, za razkritje katerih ne obstaja pravna podlaga: ime, priimek in izobrazba posameznika, ki je naveden v deseti vrstici 3. odstavka na listovni številki 27; ime ter priimek posameznika, ki je prvi naveden v drugi alineji pod besedilom »dokaz:« na listovni številki 27.
11. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
12. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
13. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
14. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
15. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
16. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
17. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
18. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
19. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
20. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
21. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
22. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
23 Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
24. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
25. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
26. V dokumentu sta varovana osebna podatka: elektronski naslov posameznika v rubriki »e-pošta« na listovni številki 58; ime posameznice v rubriki »Vnesel« na listovni številki 58.
26.a Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
27. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
28. V dokumentu sta varovana osebna podatka: ime, priimek in podpis posameznika v rubriki »Vodja dnevnika« na listovni številki 60.
29. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
30. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
31. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
32. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
33. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
34. V dokumentu so varovani osebni podatki: ime, priimek in podpis posameznika v rubriki »Vodja dnevnika« na listovni številki 68.
35. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
36. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
37. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
38. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
39. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
40. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
41.V dokumentu je varovan osebni podatek: razlog za preklic naroka, ki je v odredbi na koncu dokumenta na listovni številki 77 naveden za besedilom »zaradi« in do konca povedi.
42. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
43. (pomotoma označen z zaporedno št. 42) V dokumentu je varovan osebni podatek: razlog za preklic naroka, ki je naveden za besedilom »zaradi:« do besedila »prekliče« na listovni številki 80.
44. V dokumentu je varovan osebni podatek: razlog za preklic naroka, ki je v odredbi na koncu dokumenta na listovni številki 81 naveden za besedilom »zaradi« in do zaklepaja.
45. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
46. V dokumentu je varovan osebni podatek: razlog za preklic naroka, ki je naveden za besedilom »zaradi:« do besedila »prekliče« na listovni številki 89.
47. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
48. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
49. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
50. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
51. V dokumentu so varovani osebni podatki: ime, priimek in izobrazba posameznika, ki je prvi naveden v drugi vrstici 4. odstavka na listovni številki 108; ime ter priimek posameznika, ki je naveden v prvi vrstici 5. odstavka na listovni številki 108; ime in priimek posameznika, ki je prvi naveden v drugi vrstici 2. odstavka na listovni številki 109; ime in priimek posameznika, ki je prvi navedeni v odredbi za besedilom »vabiti priče« na listovni številki 109; ime in priimek posameznika, ki je naveden v sedmi vrstici 6. odstavka na listovni številki 111; naslov posameznika, ki je naveden v drugi alineji v rubriki »dokaz« na listovni številki 112.
52. V dokumentu je varovan osebni podatek: naslov posameznika, ki je prvi naveden v prvi alineji za besedilom »vabi na naslov« na listovni številki 114.
53. V dokumentu so varovani osebni podatki: ime in priimek posameznika, ki je naveden za besedilom »priča:« na listovni številki 117; naslov posameznika, ki je naveden za besedilom »priča:« na listovni številki 119; ime in priimek posameznika, ki je tretji naveden v tabeli z naslovom »Prikaz vsebine pošiljk po strankah« z dne 13. 3. 2015.
54. V dokumentu sta varovana osebna podatka: ime in priimek posameznika, ki je prvi naveden za besedilom »vabilo pričama:« na listovni številki 123.
55. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
56. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
57. V dokumentu so varovani osebni podatki: ime in priimek posameznika, ki je drugi navedeni v zadnji vrstici na listovni številki 126; ime in priimek posameznika, ki je naveden kot prva priča v sklepu na listovni številki 127; osebni podatki posameznika, ki so navedeni v rubrikah »ime očeta«, »rojen«, prebivališče«, »po poklicu« na listovni številki 127; ime in priimek posameznika, ki je dvakrat naveden v zadnji vrstici na listovni številki 128; ime in priimek posameznika, ki je naveden za besedilom »pristopi priča« na listovni številki 129; osebni podatki posameznika, ki so navedeni v rubrikah »ime očeta«, »rojen«, prebivališče«, »po poklicu« in »razmerje do strank« na listovni številki 129; osebni podatki posameznika, ki so navedeni v rubrikah »ime očeta«, »rojen«, prebivališče«, »po poklicu« na listovni številki 134; osebne okoliščine, ki so navedene v besedilu od besedila »težko je reči, da se« do konca odstavka na listovni številki 134; priimek posameznika, ki je naveden v peti vrstici 1. odstavka na listovni številki 135; priimek posameznika, ki je naveden v zadnji vrstici 5. odstavka na listovni številki 135; osebni podatki posameznika, ki so navedeni v rubrikah »ime očeta«, »rojen«, prebivališče«, »po poklicu« na listovni številki 136; osebne okoliščine, ki so navedene v besedilu od besedila »zbiranju ponudb« do besedila »povem« na listovni številki 136; osebne okoliščine, ki so navedene v besedilu od besedila »nisem sestavljala« do konca odstavka na listovni številki 140.
58. V dokumentu so varovani osebni podatki: ime in priimek posameznika, ki je naveden na koncu prve in na začetku druge vrstice 1. odstavka na listovni številki 143; ime in priimek posameznika, ki je v oklepaju drugi navedeni v enajsti vrstici 1. odstavka na listovni številki 143.
59. V dokumentu je varovan osebni podatek: naslov posameznika, ki je naveden za besedilom »priča:« na listovni številki 144.
60. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
61. V dokumentu so varovani osebni podatki: ime in priimek posameznika, ki je naveden na koncu pete in na začetku šeste vrstice 3. odstavka na listovni številki 148; ime in priimek posameznika, ki je drugi navedeni v devetnajsti vrstici 3. odstavka na listovni številki 148; ime in priimek posameznika, ki je drugi navedeni v drugi vrstici 1. odstavka na listovni številki 149; ime in priimek posameznika, ki je drugi navedeni v peti vrstici 1. odstavka na listovni številki 149; ime in priimek posameznika, ki je naveden v deseti vrstici 1. odstavka na listovni številki 149; priimek posameznika, ki je drugi navedeni v peti vrstici 2. odstavka na listovni številki 149; ime in priimek posameznika, ki je naveden na koncu osme in na začetku devete vrstice 3. odstavka na listovni številki 149; ime in priimek posameznika, ki je zadnji navedeni v sedmi vrstici 3. odstavka na listovni številki 150; ime in priimek posameznika, ki je prvi navedeni v devetnajsti vrstici 3. odstavka na listovni številki 150; ime in priimek posameznika, ki je drugi navedeni v prvi vrstici 3. odstavka na listovni številki 151; priimek posameznika, ki je prvi navedeni v osmi vrstici 3. odstavka na listovni številki 151; ime in priimek posameznika, ki je naveden v drugi in četrti vrstici 4. odstavka na listovni številki 151; ime in priimek posameznika, ki je naveden na koncu prve in na začetku druge vrstice 5. odstavka na listovni številki 151.
62. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
63. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
64. V dokumentu so varovani osebni podatki: ime in priimek posameznika, ki je naveden na koncu 1. odstavka na listovni številki 158; ime in priimek posameznika, ki je ki je drugi navedeni v drugi vrstici 2. odstavka na listovni številki 158; osebni podatki posameznika, ki so navedeni v rubrikah »ime očeta«, »rojen«, »po poklicu«, »prebivališče«, na listovni številki 158; ime in priimek posameznika, ki je prvi navedeni v drugi vrstici 1. odstavka pod besedilom »izpove:« na listovni številki 158; osebne okoliščine posameznika, ki so navedene za besedilom »priglasi stroške« do konca odstavka na listovni številki 161; ime in priimek posameznika, ki je naveden v šestnajsti vrstici 1. odstavka na listovni številki 164; ime in priimek posameznika, ki je drugi navedeni v šestnajsti vrstici na listovni številki 165; ime in priimek posameznika, ki je drugi navedeni v predzadnji vrstici na listovni številki 165; ime in priimek posameznika, ki je naveden na koncu tretje in na začetku četrte vrstice na listovni številki 166; ime in priimek posameznika, ki je drugi navedeni v deseti vrstici na listovni številki 166.
65. V dokumentu so varovani osebni podatki: naslov pošiljatelja na listovni številki 169; naslov prejemnika na listovni številki 170.
66. V dokumentu so varovani osebni podatki: osebne okoliščine posameznika, ki so navedene za besedilom »sem imel še ta« do besedila »sem mu svetoval« na listovni številki 174; osebne okoliščine posameznika, ki so navedene za besedilom »kot občinski svetnik« do konca odstavka na listovni številki 178.
67. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
68. V dokumentu so varovani osebni podatki: osebne okoliščine posameznika, ki so navedene za besedilom »prevoza na relaciji« do konca povedi na listovni številki 182; osebne okoliščine posameznika, ki so navedene za besedilom »potne stroške na relaciji« do konca povedi in od besedila prevozno sredstvo na relaciji« do besedila »predstavlja avtobus« na listovni številki 182.
69. V dokumentu so varovani osebni podatki: ime in priimek posameznika, ki je naveden kot prva priča v tretji vrstici odstavka z oznako 13. na listovni številki 190; ime in priimek posameznika, ki je naveden kot prva priča v dvanajsti vrstici odstavka z oznako 17. na listovni številki 190; ime in priimek posameznika, ki je prvi navedeni v dvajseti vrstici odstavka z oznako 20. na listovni številki 193.
70. V dokumentu so varovani osebni podatki: ime in priimek posameznika, ki je prvi navedeni v deveti vrstici 1. odstavka na listovni številki 207; ime in priimek posameznika, ki je drugi navedeni v sedmi vrstici 3. odstavka na listovni številki 207, priimek posameznika, ki je drugi navedeni v peti vrstici 4. odstavka na listovni številki 207.
71. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
72. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
73. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
74. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
75. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
76. Dokument je v anonimizirani obliki že javno objavljen, kot to izhaja iz 1. točke obrazložitve te odločbe, zato se IP ni posebej opredeljeval do osebnih podatkov v tem dokumentu.
77. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
V obravnavanem sodnem spisu se nahaja tudi spis št. I Pg 85/2013, katerega popis ne vsebuje varovanih osebnih podatkov. V nadaljevanju se je IP opredelil glede vsakega izmed dokumentov z naslednjimi zaporednimi številkami:
1. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
2. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
3. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
4. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
5. V dokumentu so varovani osebni podatki: ime, priimek in izobrazba posameznika, ki je prvi navedeni v tretji vrstici 2. odstavka na listovni številki 14.
6. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
7. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
8. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
9. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
10. V dokumentu so varovani osebni podatki: ime, priimek in izobrazba posameznika, ki je prvi navedeni na koncu prve in začetku druge vrstice 2. odstavka na listovni številki 23;ime in priimek posameznika, ki je naveden v prvi alineji za besedilom »zaslišanje prič« na listovni številki 23.
11. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
12. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
13. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
14. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
15. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
16. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
17. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
18. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
19. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
Spis št. I Pg 85/2013 vsebuje še dve prilogi, in sicer A1 in B1, ki pa ne vsebujeta varovanih osebnih podatkov. Osebnih podatkov tudi ne vsebujeta popis prilog A in popis prilog B.
Osebnih podatkov prav tako ne vsebujeta popis prilog A in popis prilog B, ki se nanašajo na spis št. I Pg 788/2012, ki vsebuje naslednje priloge:
A1. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
A2. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
A3. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
A4. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
A5. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
A6. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
A7. V dokumentu je varovan osebni podatek: izobrazba posameznika, ki je naveden kot zastopnik kupca na prvi in drugi strani priloge A7.
A8. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
A9. V dokumentu je varovan osebni podatek: izobrazba posameznika, ki je naveden kot zastopnik gospodarske družbe drugi strani priloge A9.
A10. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
A11. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
A12. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
A13. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
A14. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
A15. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
A16. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
A17. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
A18. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
A19. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
A20.Dokument je v celoti poslovna skrivnost, kar je podrobno pojasnjeno v 2.4. točki te obrazložitve, zato se IP ni posebej opredeljeval glede varovanih osebnih podatkov v tem dokumentu.
A21. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
A22. V dokumentu je varovan osebni podatek: izobrazba posameznika, ki je naveden kot zastopnik kupca na prvi in drugi strani dokumenta z naslovom »Dodatek št. 1«.
A23. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
B1. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
B2. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
B3. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
B4. V dokumentu sta varovana osebna podatka podpisa prejemnika in vročevalca.
B5. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
B6. Dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
B7. Ta dokument je fotokopija sodbe št. I Cp 853/2014 z dne 14. 4. 2015, ki je že dostopna na spletni strani http://www.sodnapraksa.si. Kot je podrobno pojasnjeno v 1. točki te obrazložitve, organ na podlagi petega odstavka 6. člena ZDIJZ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Na podlagi navedenega IP v zvezi s tem dokumentom prosilcu zato posreduje napotilo na spleto stran:…, na kateri se nahaja zgoraj navedena sodba Višjega sodišča RS.
Po preučitvi celotne zadeve je IP ugotovil, del zahtevanih dokumentov vsebuje varovane osebne podatke, in da je zahtevi prosilca, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, mogoče delno ugoditi.
2.4. Varstvo poslovne skrivnosti
V nadaljevanju je IP ugotovil, da nekateri izmed obravnavanih dokumentov vsebujejo podatke, ki s porabo javnih sredstev oziroma z razpolaganjem s premoženjem občine niso neposredno povezani, hkrati pa pomenijo poslovno skrivnost. Prvi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
IP primarno ugotavlja, da je dne 20. 4. 2019 stopil v veljavo Zakon o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19, v nadaljevanju ZPosS), kar pomeni, da se za dokumente, ki so nastali pred navedenim datumom, za presojo izjeme poslovne skrivnosti uporablja Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1), v kateri je bila takrat veljavna ureditev poslovne skrivnosti, za dokumente, ki so nastali po 20. 4. 2019. pa ZPosS. Ker je obravnavana dokumentacija nastala pred omenjenim datumom, je pri ugotavljanju, ali je podana izjema poslovne skrivnosti, treba upoštevati določbe ZGD-1, ki so veljale pred tem datumom.
ZGD-1 je v relevantnem obdobju razlikoval dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost. Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom; s tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Po drugem odstavku tega člena pa se ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba; družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov.
IP ugotavlja, da spodaj našteti dokumenti oziroma deli dokumentov vsebujejo informacije o poslovanju pravne osebe, ki je v obravnavani dokumentaciji navedena kot tožeča stranka, ti podatki pa s porabo javnih sredstev oziroma z razpolaganjem s premoženjem občine niso neposredno povezani. Seznanitev tretjih oseb s temi informacijami bi navedeni pravni osebi povzročila občutno škodo, saj bi bile tretje osebe seznanjene z bistvenimi elementi njenega poslovanja oziroma predvidenega poslovanja, kar bi nedvomno negativno vplivalo na njeno konkurenčno prednost. Očitno je torej, da bi nastala občutna škoda, če bi za te podatke izvedela nepooblaščena oseba
Glede na navedeno IP ugotavlja, da naslednji dokumenti oziroma deli dokumentov predstavljajo poslovno skrivnost pravne osebe, ki je v obravnavani dokumentaciji navedena kot tožeča stranka (v nadaljevanju so navedene številke dokumentov, kot izhajajo iz obravnavane dokumentacije):
- Dokument z zaporedno št. 7 v spisu št. I Pg 788/2012 v prvi vrstici četrtega odstavka 2. točke (listovna številka 18), za besedilom »nahaja v« do konca vrstice, vsebuje podatek o likvidnostni situaciji tožeče stranke, kar je nedvomno podatek o poslovanju le-te, njegovo razkritje pa bi negativno vplivalo na konkurenčno prednost tožeče stranke.
- Dokument z zaporedno št. 15 v spisu št. I Pg 788/2012 na prvi strani (listovna številka 34) v besedilu od besedila »take terjatve« do konca odstavka vsebuje podatek o vplivu konkretne terjatve na likvidnostni položaj tožeče stranke, kar je nedvomno podatek o poslovanju le-te, njegovo razkritje pa bi negativno vplivalo na konkurenčno prednost tožeče stranke.
- Dokument z zaporedno št. 47 v spisu št. I Pg 788/2012 na peti strani (listovna številka 94) v besedilu od besedila »terjatev tožeče stranke« do konca odstavka vsebuje podatek o vplivu konkretne terjatve na likvidnostni položaj tožeče stranke, kar je nedvomno podatek o poslovanju le-te, njegovo razkritje pa bi negativno vplivalo na konkurenčno prednost tožeče stranke.
- Priloga A20 k spisu I Pg 788/2012 vsebuje bančne izpiske iz prometa in stanj tožeče stranke in predloge tožeče stranke za medsebojno oziroma verižno kompenzacijo. Podatki, ki jih vsebuje tovrstna dokumentacija nedvomno predstavljajo bistvene elemente poslovanja tožeče stranke oziroma njenega predvidenega poslovanja. Razkritje kateregakoli dela teh podatkov bi nedvomno negativno vplivalo na konkurenčno prednost tožeče stranke.
Po preučitvi celotne zadeve je IP ugotovil, da del zahtevanih dokumentov vsebuje podatke, ki so poslovna skrivnost, vendar je zahtevi prosilca v tem delu, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, mogoče delno ugoditi. Dostop do dokumentov, ki v celoti predstavljajo poslovno skrivnost, pa je treba v celoti zavrniti.
- Sklepno
V delu, v katerem je pritožba prosilca utemeljena, je IP na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V delu, v katerem je IP ugotovil, da zahtevani podatki predstavljajo varovane osebne podatke oziroma poslovno skrivnost, ter v delu, kjer je organ prosilca v skladu z ZDIJZ napotil na javno dostopno vsebino sodbe, je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka
[1] 22. točka Komentarja Ustave RS k 8. členu Ustave RS, objavljeno na spletni strani: https://e-kurs.si/komentar/opredelitev-clena-in-razmerje-do-drugih-ustavnih-institutov-2019-02-7/