prosilec - Okrožno sodišče v Krškem

POVZETEK:

V obravnavani zadevi se je prosilec pritožil, ker po njegovi oceni organ ni odločil o vseh zahtevanih dokumentih in vztraja, da se mu posredujejo tudi pogodbe in priloge k pogodbi, ki jih navaja v pritožbi. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da dokumenti, ki so starejši od petih let od vložitve zahteve prosilca, niso bili predmet zahteve, zato tudi ne morejo biti predmet pritožbenega postopka. Prosilec namreč v pritožbenem postopku svoje zahteve ne more razširjati, lahko jo le zoži.  IP je na podlagi pojasnila organa ugotovil, da so dokumentii, ki jih navaja prosilec v pritožbi, starejši od petih let od vložitve zahteve (pogodba se je sklepala 21 let nazaj za nedoločen čas), kar pomeni, da ne ustrezajo zahtevi prosilca, zato organ v izpodbijani odločbi tudi ni bil dolžan o njih odločati.  Vsled navedenega je IP zaključil, da dokumenti, ki jih prosilec navaja v pritožbi, niso bili predmet njegove zahteve, zato je zahteva prosilca v pritožbi, da bi moral organ o teh dokumentih izdati odločbo, neutemeljena. 

ODLOČBA:

Številka: 090-272/2021/4

Datum: 14. 9. 2021

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št.  100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec), z dne 10. 8. 2021, dopolnjeni z dne 19. 8. 2021, zoper odločbo z dne 5. 8. 2021, št. Su 850/2021, Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Krškem, Cesta krških žrtev 12, 8270 Krško (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ naslovil elektronsko sporočilo z dne 9. 7. 2021, v katerem je na podlagi ZDIJZ zahteval, da mu organ v zvezi z zagotavljanjem telekomunikacijskih storitev posreduje na naslov ali v elektronski obliki naslednje dokumente:

- kopijo njegovega povpraševanja,

- ponudbe izbranega ponudnika,

- sklep o izbiri, 

- kopije sklenjene pogodbe (v kolikor je že sklenjena), kopijo naročila (pogodbe, naročilnice) na osnovi katerih je obstoječi ponudnik Telekom Slovenije zagotavljal telekomunikacijske storitve v obdobju zadnjih 5 -ih let od tega zahtevka.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 5. 8. 2021, št. Su 850/2021, s katero je v prvi točki izreka zavrnil dostop do sklepa o izbiri in kopije sklenjene pogodbe v postopku zagotavljanja telekomunikacijskih storitev. V drugi točki izreka odločbe je zahtevi delno ugodil, tako da je prosilcu posredoval: kopijo pogodbe o naročniškem razmerju za storitve Centreks št. 358 CTNM, kopijo aneksa št 1 k pogodbi št. 358 CTNM o naročniškem razmerju za storitev Centreks, kopijo priloge št. 1-2 k pogodbi št. 358 CTNM o naročniškem razmerju za storitev Centreks, kopijo priloge št. 1-3 k pogodbi št. 358 CTNM o naročniškem razmerju za storitev Centreks, kopijo priloge št. 2 k pogodbi št. 940 CTNM o naročniškem razmerju za storitev Centreks, kopijo priloge 1 k pogodbi št. 1039 CTNM o naročniškem razmerju za storitev Centreks, kopijo priloge 1/8 k pogodbi o naročniškem razmerju za storitve Centreks št. 940 CTNM NZ 5180195, kopijo priloge 1/8 k pogodbi o naročniškem razmerju za storitve Centreks št. 940 CTNM NZ 5210006, kopijo priloge 1/3 k pogodbi o naročniškem razmerju za storitve Centreks št. 1039 CTNM NZ 7213569, kopijo priloge 1/4 k pogodbi o naročniškem razmerju za storitve Centreks št. 1039 CTNM NZ 7693138, pri čemer je prikril varovane osebne podatke ter v tem delu zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrnil.

V obrazložitvi odločbe je organ primarno povzel zahtevo prosilca, nato pa opozoril na definicijo informacije javnega značaja v skladu s prvim odstavkom 4. čl. ZDIJZ.  Organ je navedel, da v konkretni zadevi sodišče ni izvajalo postopka za izbiro izvajalca telekomunikacijskih storitev, temveč je prosilec samoiniciativno želel oddati nezavezujočo ponudbo za izvajanje telefonskih storitev (IP telefonije), kar mu je bilo tudi omogočeno, pri tem pa je bil seznanjen, da sodišče še nima tehničnih možnosti za izvedbo navedenega. V nadaljevanju je sodišče povprašalo tudi sedanjega izvajalca o izvajanju omenjenih storitev in prejelo njegovo ponudbo z dne 9. 2. 2021, ki ni dokončna, saj je v nadaljevanju komunikacija med sodiščem in sedanjim izvajalcem glede izvajanja omenjenih storitev potekala po telefonu. Pred vložitvijo zahteve za dostop do informacij javnega značaja pa je bil prosilec po telefonu obveščen, da sodišče trenutno ne bo izvajalo nobenega posebnega postopka za izbiro izvajalca telekomunikacijskih storitev in da bo storitev IP telefonije v primeru odločitve, zagotovilo pri sedanjem izvajalcu. Ob tem je organ pojasnil, da bo v primeru odločitve za IP telefonijo, ob upoštevanju ocenjene vrednosti, šlo za evidenčno naročilo, kadar naročnik oddaja evidenčno naročilo ni dolžan izvesti postopka javnega naročanja, mora pa upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti. Načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti pa ne pomeni, da mora naročnik pri oddaji evidenčnega naročila zbirati več ponudb in na podlagi več ponudb izbrati ponudbo, temveč pomeni, da mora zagotoviti gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseči cilj svojega delovanja, določene skladno s predpisi, kar se kaže v racionalni porabi sredstev ter v zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo naročenih storitev, kar bo nedvomno v celoti doseženo s prehodom na cenejšo in hkrati kvalitetno storitev (IP telefonija). Načelo transparentnosti pa pomeni, da mora naročnik o evidenčnem naročilu voditi evidenco o njegovi oddaji. Ostale navedbe prosilca, ki se nanašajo na nezadovoljstvo glede postopka za izbiro izvajalca telekomunikacijskih storitev, niso predmet postopka za dostop do informacij javnega značaja, so pa povsem neumestne in nesprejemljive, posebej ob upoštevanju dosedanjega dobrega poslovnega sodelovanja in ves čas poštene obravnave prosilca. Glede na zgoraj navedeno organ prosilcu ne more posredovati sklepa o izbiri, niti ne kopije sklenjene pogodbe, saj z omenjenimi dokumenti ne razpolaga, tako da je bila prošnja v tem delu zavrnjena. Organ pa je prosilcu posredoval povpraševanje z dne 5. 2. 2021, ponudbo trenutnega izvajalca telefonskih storitev z dne 9. 2. 2021 ter pogodbo in ostale priloge navedene v II. točki izreka, na podlagi katerih so izvedena izplačila v zadnjih petih letih, ki sicer vsebujejo določila o poslovni skrivnosti, vendar gre za dokumente splošne narave, ki urejajo medsebojno razmerje med pogodbenimi strankami in ne vsebujejo nikakršnih informacij, ki bi lahko predstavljale poslovno skrivnost, kot jo opredeljuje Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS). Pri vseh omenjenih dokumentih so izločeni varovani osebni podatki, saj tretja točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ organu nalaga, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se njegova zahteva med drugim nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tako da je bila prošnja v tem delu delno zavrnjena

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 10. 8. 2021, v kateri je navedel, da po pregledu prejete dokumentacije ugotavlja, da mu organ ni posredoval vse zahtevane dokumentacije in sicer:

1. V sedmi alineji točke II. odločbe je navedeno naslednje: »kopijo priloge št. 2 k pogodbi st. 940 CTNM o naročniškem razmerju za storitev Centreks«. Prosilec ugotavlja, da mu ni bila poslana kopija Pogodbe st. 940 CTNM o naročniškem razmerju za storitev Centreks, na katero se nanaša priloga st. 2 k pogodbi st. 940 CTNM in kopija priloge st. 1 k pogodbi st. 940 CTNM o naročniškem razmerju za storitev Centreks.
2. V osmi alineji točke II. odločbe je navedeno naslednje: »kopijo priloge št. 1 k pogodbi št. 1039 CTNM o naročniškem razmerju za storitev Centreks«. Prosilec ugotavlja, da mu ni bila poslana kopija Pogodbe št. 1039 CTNM o naročniškem razmerju za storitev Centreks, na katero se nanaša priloga št. 1 k pogodbi št. 1039 CTNM o naročniškem razmerju za storitev Centreks. Ugotavlja, da mu ni bila poslana kopija priloge št. 1/2 k pogodbi št. 1039 CTNM o naročniškem razmerju za storitev Centreks. Prosilec prosi, da se mu pošlje manjkajoča dokumentacija. O vsebini odločbe se bo lahko celovito izrekel po prejetju celotne dokumentacije.

Organ je z dopisom z dne 13. 8. 2021, št. Su 850/2021, prosilca pozval k dopolnitvi, in sicer je navedel, da je prejel pritožbo zoper odločbo z dne 5. 8. 2021, s katero je odločil o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z dne 9. 7. 2021. Organ ugotavlja, da ga prosilec prosi za manjkajočo dokumentacijo ter navaja, da se bo o vsebini odločbe izrekel po prejemu celotne dokumentacije. Organ je prosilcu pojasnil, da je z omenjeno odločbo v celoti odločili o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja in mu poslal pogodbe in priloge, s katerimi razpolaga. Glede na navedeno je prosilca pozval, da se v roku 3 delovnih dneh od prejema tega dopisa izjasni, kako naj šteje vlogo z dne 12. 8. 2021, da bo lahko postopal skladno z zakonskimi določili.

Prosilec je dne 19. 8. 2021 dopolnil pritožbo in navedel, da je zoper citirano odločbo organa dne 10. 8. 2021 vložil pritožbo, ki vsebuje vse zakonsko določene sestavine (238. člen ZUP v zvezi z 2. odstavkom 15. člena ZDIJZ). V pritožbi je utemeljil razloge, zaradi katerih organ ni v celoti sledil njegovemu zahtevku, saj mu ni posredoval celotne listinske dokumentacije, ki se nanaša na obdobje zadnjih pet let poslovnega sodelovanja z gospodarsko družbo Telekom Slovenije d.d.. Prav tako je v pritožbi tudi določno navedel, katere listine mu niso bile posredovane, ter navedel dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo takšen zaključek. Glede na takšno dejansko stanje je prosilec pritožbe v zadostni meri zadostil zakonskim kriterijem, saj mu pred izdajo odločbe dejstva, ki jih je navedel v pritožbi, niso bila znana. Vsebina pritožbe pa je ob izkazanih pomanjkljivostih organu omogočala, da ravna v skladu z določili 242. člena ZUP ( 4. odstavek 27. člena ZDIJZ) in brez ugotovitvenega postopka izda novo odločbo, v izreku katere navede manjkajoče listine in jih skupaj z novo odločbo posreduje prosilcu. Dejstvo je namreč, da organ (vsaj za sedaj) v postopku preizkusa pritožbe ni ugotovil razlogov, zaradi katerih bo moral postopati v skladu z določili 2. odstavka 240. člena ZUP. Vsled navedenega je prosilec ponovno pozval organ, da ravna v skladu s predhodno citiranimi določbami ZUP, v nasprotnem primeru pa mora organ poslati pritožbo skupaj z dopolnitvijo v odločanje IP (3. odstavek 27. člena ZDIJZ). Ker pa je organ v dopisu z dne 13. 8. 2021 navedel, da je o zahtevku prosilca odločil v celoti in mu posredoval pogodbe in priloge, s katerimi razpolaga, pa je te navedbe šteti kot sestavni del odločbe, ki jo s to pritožbo izpodbija prosilec. Prosilec uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka po 7. točki 2. odstavka 273. člena ZUP v zvezi z 2. odstavkom 15. člena ZDIJZ, saj se odločitve organa ne da preizkusiti. Organ je namreč svoje stališče izrazil šele v dopisu z dne 13. 8. 2021, medtem ko sama odločba o manjkajočih listinah nima nobenih razlogov. Dopis z dne 13. 8. 2021 pa ne predstavlja odločbe niti po določbah 2. odstavka 22. člena ZDIJZ, še manj pa po določbah ZUP, ki se subsidiarni uporablja v tem postopku (2. odstavek 15. člena ZDIJZ). Izrek odločbe je namreč opredeljen v 213. členu ZUP, pri čemer ta v 1. odstavku določa, da se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank«. Organ v izpodbijani odločbi ni sledil spredaj citiranim zakonskim določbam, saj vlagatelju ni posredoval vseh listin, ki so se nanašale na obdobje, katerega je v zahtevku navedel vlagatelj. Pač pa je posredoval listine, ki se na navedeno obdobje ne nanašajo, čeprav vlagatelj teh listin ni zahteval. Ker je bilo že iz priloženih listin – aneksov, jasno razvidno, da se ti ne nanašajo na pogodbo o naročniškem razmerju za storitve Centreks št. 358, ki je bila kot edina posredovana prosilcu, bi torej organ v obrazložitvi odločbe moral navesti razloge, zaradi katerih prosilcu ne more posredovati kopije pogodbe št. 940 CTNM in kopije pogodbe št. 1039 CTNM, ter kopije priloge št. 1/2 k tej pogodbi. Tega pa organ ni storil niti v izpodbijani odločbi, niti v dopisu z dne 13. 8. 2021, saj navedbe, da je posredoval pogodbe in priloge, s katerimi razpolaga, ni mogoče šteti ta obrazložene in utemeljene razloge. V vsakem primeru je organ manjkajoče listine dolžan hraniti na podlagi zakonov, ki urejajo hrambo listin in jih vlagatelj na tem mestu niti ne bo navajal. V kolikor pa bi organ iz kakršnihkoli razlogov (ki pa bi jih moral navesti) z navedenimi listinami ne razpolagal, bi moral glede teh listin ravnati v skladu z določili 20. člena ZDIJZ in bi moral nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca. Tudi tega organ pred izdajo citirane odločbe ni storil. Glede na vse navedeno je tedaj utemeljen zaključek, da izpodbijana odločitev organa zaradi vseh naštetih in obrazloženih kršitev ne omogoča preizkusa, to pa predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP. Prosilec predlaga IP, da pritožbi ugodi in organu naloži, da v zvezi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je vlagatelj podal dne 9. 7. 2021 izda odločbo v skladu z določili 22. člena ZDIJZ in mu posreduje vse zahtevane listine.

Organ je z dopisom z dne 24. 8. 2021, številka: Su 850/2021, poslal pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP. Organ je opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba pravočasna, vložena po upravičeni osebi in dovoljena.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, saj so predmet presoje informacije v zvezi zagotavljanjem telekomunikacijskih storitev pri organu, sporno pa je vprašanje, katere dokumente oz. informacije je prosilec zahteval in ali organ z njimi razpolaga.

IP ugotavlja, da je prosilec vložil pritožbo, ker ni prejel naslednjih dokumentov, in sicer:

• kopijo Pogodbe št. 940 CTNM o naročniškem razmerju za storitev Centreks, na katero se nanaša priloga št. 2 k pogodbi št. 940 CTNM
• kopijo priloge št. 1 k pogodbi št. 940 CTNM o naročniškem razmerju za storitev Centreks
• kopijo Pogodbe št. 1039 CTNM o naročniškem razmerju za storitev Centreks, na katero se nanaša priloga št. 1 k pogodbi št. 940 CTNM
• kopijo priloge št. 1/2 k pogodbi št. 1039 CTNM o naročniškem razmerju za storitev Centreks,

kar pomeni, da je v preostalem delu odločitev organa postala dokončna in pravnomočna. 

IP je z dopisom št. 090-272/2021/2, z dne 6. 9. 2021 pozval organ, da zgoraj navedene dokumente posreduje IP oziroma, da utemeljeno pojasni, zakaj z navedenimi dokumenti ne razpolaga.

Organ je odgovoril z dopisom št. SU 850/2021 z dne 9. 9. 2021, v katerem je povzel zahtevo prosilca in svojo odločitev v izpodbijani odločbi, ter pojasnil, da glede zahtevka za kopijo naročila (pogodbe, naročilnic), organ oz. sodišče v obdobju zadnjih 5 letih ni sklenilo nove pogodbo, niti ni izdalo naročilnice, saj so se plačila izvajala na podlagi pogodbe o naročniškem razmerju za storitve Centreks, ki je bila sklenjena v letu 2000, pogodba pa je bila sklenjena za nedoločen čas. Ker v zadnjih 5-petih letih organ ni sklenil nobene nove pogodbe ali izdal naročilnice, bi moral zahtevo v tem delu tudi zavrniti, vendar je v izogib zapletom, ki so kljub temu nastali, posredoval prosilcu vse pogodbe, s katerimi je razpolagal, z vsemi dodatki (iz dokumentacije finančne službe). Pri tem organ v izpodbijani odločbi ni posebej navedel, da zavrača zahtevo za vse ostale pogodbe, saj jih prosilec v svoji prvotni zahtevi ni posebej citiral, organ je le zapisal, da posreduje pogodbe, na podlagi katerih se izvajajo izplačila. V nadaljevanju je prosilec zahteval tudi listine, ki so predmet poziva IP, na kar mu je bilo odgovorjeno, da so mu bile posredovane vse listine, s katerimi organ razpolaga, saj je dodatno še pregledal arhiv in listin ni uspel najti, zaradi česar jih žal tudi ne more posredovati IP. Organu ni znano, kje so omenjene listine, gre pa za listine, ki se dejansko ne nanašajo na obdobje zadnjih pet let pred vložitvijo zahtevka po ZDIJZ. Edina rešitev je, da odpre vse spise od leta 2000 naprej, pregleda ter analizira vsebino vsakega spisa posebej. Pri tem je organ še dodal, da je prosilec v svoji pritožbi zapisal, da mu je organ posredoval listine, ki se na navedeno petletno obdobje ne nanašajo, čeprav jih ni zahteval, sedaj pa bi imel prav listine iz obdobja, ki se ne nanaša na zadnjih pet let.

Glede na vse zgoraj navedeno IP primarno poudarja, da so lahko predmet tega pritožbenega postopka samo dokumenti, ki so bili zahtevani z zahtevo z dne 9. 7. 2021, v kateri je prosilec dejansko navedel, na kar pravilno opozarja organ, da zahteva »kopije sklenjene pogodbe (v kolikor je že sklenjena), kopijo naročila (pogodbe, naročilnice), na osnovi katerih je obstoječi ponudnik Telekom Slovenije zagotavljal telekomunikacijske storitve v obdobju zadnjih 5 -ih let od tega zahtevka«. To pomeni, da dokumenti, ki so starejši od petih let od vložitve zahteve prosilca, niso bili predmet zahteve, zato tudi ne morejo biti predmet tega pritožbenega postopka. Prosilec namreč v pritožbenem postopku svoje zahteve ne more razširjati, lahko jo le zoži. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in dokumentov, ki so bili posredovani prosilcu, je organ dejansko odločil preko zahteve, v smislu, da mu je posredoval tudi dokumente starejšega datuma (2000, 2003, 2007, ipd.), kot je pojasnil, v prid transparentnosti, vendar pa zaradi navedenega prosilec v tem pritožbenem postopku ne more biti upravičen še do dokumentov, ki jih navaja v pritožbi. Organ je namreč utemeljeno pojasnil, da gre za dokumente, ki so starejši od petih let od vložitve zahteve (pogodba se je sklepala 21 let nazaj za nedoločen čas), kar pomeni, da ne ustrezajo zahtevi prosilca, zato organ v izpodbijani odločbi tudi ni bil dolžan o njih odločati.

Vsled navedenega se IP tudi ni opredeljeval do vprašanja, zakaj organ s temi dokumenti ne razpolaga oz. ali bi moral organ z njimi razpolagati, niti, ali predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Ugotovitev v tej odločbi pa ne predstavlja razloga, da ti dokumenti ne morejo biti predmet samostojne zahteve za dostop do informacij javnega značaja. 

Ker torej dokumenti, ki jih prosilec navaja v pritožbi, niso bili predmet zahteve z dne 9. 7. 2021, organu ni mogoče očitati, da ni odločil o celotni zahtevi prosilca, zato je zahteva prosilca v pritožbi, da bi moral organ o teh dokumentih izdati odločbo, neutemeljena. IP ugotavlja,  da je prosilec v pritožbi dejansko sam s sabo v nasprotju. Po eni strani organu očita, da mu je posredoval dokumente, ki jih ni zahteval, ker se ne nanašajo na zahtevano obdobje, po drugi strani pa je pritožba usmerjena izključno v dokumente, ki se prav tako ne nanašajo na zahtevano obdobje.

IP nadalje ni zaznal kršitve postopka ali materialnega prava, kar pomeni, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena. IP je na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zaključil, da je pritožba prosilca neutemeljena in jo je treba zavrniti.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke