prosilec - Okrožno sodišče v Celju

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, ker je torej ocenil, da je prosilec v obravnavanem primeru zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja. IP je po preučitvi zadeve zaključil, da v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve zahteve z dne 21. 3. 2025 prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj organ v obravnavanem primeru ni konkretno izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi zahteva prosilca prekomerno obremenile njegovo delo in s tem vplivale na pravice tretjih, oziroma da gre za šikanozno zahtevo. Ugotovitev, da je prosilec pred tem od organa že dvakrat zahteval informacije javnega značaja, pri čemer je v eni zadevi zahteval dokumente uradne osebe za dostop, ki je izdala v njegovi zadevi zavrnilno odločbo, ter je tako ravnal tudi v tej zadevi, po oceni IP ni dovolj za zavrnitev zahteve zaradi zlorabe pravice dostopa. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora biti namreč vselej skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ, še posebej v primerih, ko gre za absolutno javne podatke. IP je tako pritožbi prosilca ugodil in vrnil zadevo organu v ponovno odločanje.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-171/2025/2

Datum: 30. 4. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 17. 4. 2025, zoper odločbo OKROŽNEGA SODIŠČA V CELJU, Prešernova ulica 22, 3000 Celje (v nadaljevanju: organ), št. Su 115/2025 z dne 17. 4. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 17. 4. 2025 se ugodi. Odločba OKROŽNEGA SODIŠČA V CELJU, št. Su 115/2025 z dne 17. 4. 2025, se odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 21. 3. 2025 od organa zahteval (brez občutljivih podatkov):

- kopijo pogodbe o zaposlitvi …,

- dokazilo o izobrazbi …,

- obračun letnih izplačil … za maksimalno obdobje nazaj, in

- kopijo osebnega spisa sodnice ….

Kot način seznanitve je navedel elektronsko obliko.

(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. Su 115/2025 z dne 17. 4. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil. Uvodoma je organ izpostavil pojem in pomen informacije javnega značaja ter navedel, da lahko organ prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v 5.a in 6. členu ZDIJZ. Če organ ugotovi, da zahtevani dokument vsebuje ali delno vsebuje katero od naštetih izjem, lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca. V nadaljevanju je tako izpostavil izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v zvezi s to izjemo od dostopa pojem osebnega podatka po Splošni uredbi o varstvu podatkov. Izpostavil je, da je razkritje osebnih podatkov po ZDIJZ dopustno izjemoma v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo podatke o porabi javnih sredstev ali podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca ali ko organ določi, da je treba podatek razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa. Nesporno po navedbah organa je, da so zahtevani podatki osebni podatki v smislu Splošne uredbe o varstvu podatkov in Zakona o varstvu osebnih podatkov ter podatki v zvezi z opravljanjem sodniške funkcije (kopija osebnega spisa). Zakonita podlaga za razkritje teh podatkov predstavlja tudi 48. člen Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju v nadaljevanju: ZSTSPJS), ki v prvem odstavku določa, da so plače javne, pri čemer so javno dostopni podatki osebno ime in priimek javnega uslužbenca oziroma funkcionarja, podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, bruto znesek plače in bruto zneski vseh sestavin plače, razen za delovno dobo. V nadaljevanju je nato organ svojo odločitev utemeljeval na določbi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. Izpostavil je sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) št. II U 214/2027 z dne 7. 2. 2017, ki kot šikanozne zahteve šteje zahteve, s katerimi želi prosilec organu škodovati na različne načine npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zadev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd..Takšna ravnanja so, kot izhaja iz obrazložitve sodbe, v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna tako že v osnovi pomeni očitno zlorabo pravice. V obravnavanem primeru prosilec zahteva dostop do osebnih podatkov zaposlene osebe pri organu, ki je bila pooblaščena za dajanje informacij javnega značaja, pri čemer prosilec posebej ni pojasnil, zakaj navedene podatke za to osebo potrebuje, prav tako ni navedel ničesar drugega, naštel je le, kaj zahteva. Iz vpogleda v delo organa, ki se nanaša na informacije javnega značaja, je razvidno, da je isti prosilec na organ pred tem že dvakrat vložil zahtevo, med drugim eno zahtevo z isto vsebino, ki se je prav tako nanašala na osebo, ki je pri organu pooblaščena za dajanje informacij javnega značaja. V utemeljitev svoje odločitve pa je organ izpostavil še posamezne navedbe prosilca iz elektronske vloge z dne 15. 2. 2025. Za obe zaposleni osebi (torej tudi za zaposleno, za katero prosilec sedaj zahteva dokumente), ki sta oziroma sta bili uradni osebi po ZDIJZ, je v zahtevi z dne 15. 2. 2025 navajal, da sta ravnali …. Prosilcu je bila zahteva z dne 15. 2. 2025 zavrnjena, pri čemer je prosilec nato vložil zahtevo in za uradno osebo, ki je izdala zavrnilno odločbo z dne 24. 2. 2025, zahteval, da se mu posredujejo posamezni dokumenti. Zahtevo je organ zavrnil z odločbo z dne 19. 3. 2024. Odločbo je kot uradna oseba za dajanje informacij javnega značaja izdala oseba, za katero sedaj prosilec v predmetni zahtevi zahteva informacijo javnega značaja. Organ navaja, da osebni interesi prosilca niso pravno relevantni, pri tem se ne smejo upoštevati njegove osebne lastnosti ali njegovo razmerje z organom, vendar samo okoliščine njegovega namena in način vlaganja zahtev. Upravno sodišče se je v svojih sodbah že izreklo, da je potrebno ob ugotavljanju, ali gre v konkretnem primeru za zlorabo pravice oziroma očitno šikaniranje, upoštevati celoten kontekst prosilčeve zahteve, iz komentarja ZDIJZ pa izhaja, da se lahko zahteva prosilca zavrne v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ tudi, če je zahteva šikanoznega značaja, t.j. že povzročanje neprijetnosti in nevšečnosti. Glede na vse do sedaj vložene zahteve prosilca in njihove vsebine, osebno izražena mnenja o osebah, za katere zahteva dokumente, ki vsebujejo njihove osebne podatke, vlaganje vlog z vsebino, ki kaže na načine škodovanja z žalitvijo ali nespoštovanjem, je mogoče zaključiti, da gre za njegovo šikanozno ravnanje in s tem zlorabo pravice do informacije javnega značaja, saj s tem prosilec na nek način izraža jezo nad odločitvijo organa. Glede na navedeno je organ njegovo zahtevo zavrnil.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 7. 3. 2025. Navedel je, da odločbo izpodbija v celoti in vztraja pri izpolnitvi zahteve v celoti. Obžaluje, da organ ne upošteva predhodnih odločb IP v istovrstni zadevi kot tudi sodb Upravnega sodišča v istovrstni zadevi. Zahteva tudi uvedbo postopka zoper odgovorno osebo zaradi oviranja izvajanja prostega dostopa do informacij javnega značaja.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, z dopisom št. Su 115/2025 z dne 17. 4. 2025, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahteve z dne 15. 2. 2025, 2. 3. 2025 in 21. 3. 2025, odločbe z dne 24. 2. 2025, 19. 3. 2025 in 17. 4. 2025 ter pritožbo z dne 20. 3. 2025.

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(5) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno v obravnavanem primeru primarno je, ali je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: zloraba pravice dostopa), zato se IP v nadaljevanju opredeljuje najprej do tega instituta.

Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja

(8) Organ oziroma zavezanec lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

(9) IP uvodoma poudarja, da se institut zlorabe pravice dostopa po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Presoja obstoja zlorabe pravice dostopa je torej institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice dostopa, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice dostopa mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

(10) Kot je v izpodbijani odločbi izpostavil že organ, ZDIJZ ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa. Z ZDIJZ tudi ni omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec. IP zato pri presoji zlorabe pravice dostopa upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.:

- ponavljajoče se vloge za isto zadevo (izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča Republike Slovenije) s pavšalnimi navedbami^[1];

- pritožba je očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh; z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin^[2];

- vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic^[3];

- zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev - vlog brez postulacijske sposobnosti, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj^[4];

- vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska, brez navedbe razumnih razlogov za vztrajanje^[5];

- z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, z več deset vloženimi zahtevami za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in več kot 300 elektronskimi sporočili, poslanimi odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večinoma z žaljivo vsebino, posredovanje tudi drugim državnim organom, …^[6];

- zahteve niso žaljive in tudi ne pretirano obsežne, organ pa glede na zahtevano količino dokumentov tudi ni izkazal, da prosilcu v zakonskem roku ne bi mogel zagotoviti dostopa do podatkov brez škode za delo; organ je dolžan organizirati svoje delo tako, da se prosilcu, ki ne zlorablja pravic, omogoči dostop; večje število vloženih zahtev, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev^[7];

- za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je potrebno presoditi, ali iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog ter poseči v njeno dostojanstvo oziroma ali vloženi zahtevi prosilca namerno povzročata kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti^[8].

(11) Po pregledu izpodbijane odločbe IP ugotavlja, da zahteva prosilca z dne 21. 3. 2025 ni očitno nedovoljena in neutemeljena, torej da ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh, in sicer iz naslednjih razlogov:

- Nesporno je, da je prosilec dovolj konkretno opredelil zahtevane dokumente. Če bi organ menil drugače, bi, skladno z 18. členom ZDIJZ, prosilca pozval na dopolnitev zahteve. Treba je namreč upoštevati, da je posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa. Pravica dostopa do informacij javnega značaja je tudi ustavna pravica, omogoča vpogled v delovanje zavezancev po ZDIJZ in s tem nadzor nad njihovim delovanjem, odraža tudi bistvo demokracije, zato je po mnenju IP v skladu s tem tudi izrecna določba ZDIJZ o podaljšanju roka za odločitev (24. člen ZDIJZ). Povedano drugače, tudi iz te določbe izhaja namen zakonodajalca, da se primarno zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter pravica prosilcev, da pridobijo informacije javnega značaja. Zakonodajalec je sam predvidel situacije, ko je za obravnavo zahtev za dostop do informacij javnega značaja potrebno več časa, zato je uzakonil 24. člen ZDIJZ, ki organom omogoča podaljšanje rok za odločitev za največ 30 delovnih dni. IP ugotavlja, da iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi organ v konkretnem primeru izdal sklep o podaljšanju roka za odločitev ter na ta način poskušal zagotoviti obravnavo predmetnih zahtev. Ob tem IP dodaja, da je ob pregledu zahteve ugotovil, da vsi dokumenti sodijo v delovno področje organa.

- Posamezni zahtevani dokumenti oziroma podatki, skladno s prakso IP, nedvomno predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja oziroma celo absolutno javne podatke, o dostopu do katerih je IP že večkrat odločal (pogodba o zaposlitvi, izplačila dohodkov, dokumenti iz kadrovske mape). IP na tem mestu poudarja namen ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja kot izhaja iz določb 2. in 5. člena ZDIJZ, torej da je do informacij javnega značaja upravičen vsakdo in mu pri tem ni treba izkazovati niti pravnega interesa niti navajati razlogov, zakaj želi dostop do neke informacije. V postopku dostopa do informacij javnega značaja ni pomembno, iz katerih razlogov želi prosilec dobiti informacijo, saj gre za univerzalno pravico, ki pripada vsakomur. V sodbi Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017 pa je sodišče celo poudarilo, citirano: »Pri podatkih o porabi javnih sredstev in podatkih, povezanih z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki so javno dostopni, se mora dostop do teh podatkov omogočiti vsakemu prosilcu, ne glede na njegov namen. Sodišče s tem v zvezi lahko pritrdi toženi stranki, da pri objavi informacij javnega značaja lahko pride tudi do kršitev (tudi človekovih vendar to ni stvar tega postopka, temveč je lahko stvar kakšnih drugih postopkov.« (točka 19). Stališče, da posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, izhaja tudi iz prakse IP[9]. IP je tudi sicer že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javne uprave in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.

- Objektivno je tudi težko reči, da bi izpolnitev predmetne zahteve ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa, saj iz zahteve ne izhaja, da bi se nanašala na obsežnejšo dokumentacijo, niti tega ni ne utemeljeval in ne izkazal organ, na katerem je dokazno breme. IP zato ocenjuje, da ne gre za obsežno dokumentacijo. Organ namreč ni izkazal, da bi priprava zahtevanih podatkov vplivala na dolžnost in pravico organa, da opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava) in zakonov ter posledično na pravice tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih, ki jih vodi organ. IP opozarja tudi na sodbo Upravnega sodišča št. II U 339/2022-21 z dne 21. 4. 2023, v kateri je sodišče presojalo zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj je prosilec na občino vložil več deset zahtev letno (70 zahtev v letu 2021, v prvi polovici leta 2022 pa 46 zahtev), in ugotovilo, da zloraba ni podana, saj organ med drugim ni konkretno izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava zahtev prosilca prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih.

- Glede na namen ZDIJZ ima torej takšna zahteva vse možnosti za uspeh, ob upoštevanju obstoja morebitnih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ.

(12) IP nadalje ugotavlja, da ne gre za ponavljajočo se zahtevo, o kateri bi organ odločal že večkrat, prosilcu pa bi že tudi bil omogočen dostop do zahtevanih podatkov. Zahteva tudi ni žaljiva, ne obsega nobenih vrednostnih sodb ali kako drugače šikanozna (z vidika vlaganja velikega števila zahtev ali za dostop do velikega obsega informacij ipd.). Zahteva je namreč zelo konkretna, navaja dokumente, ki so predmet zahteve in način seznanitve, pri čemer se prosilec v zahtevi z dne 21. 3. 2025 ne opredeljuje do ničesar drugega z vidika dela in odločanja organa.

(13) Po preučitvi obravnavane zadeve IP zaključuje, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve zahteve z dne 21. 3. 2025 prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj organ v obravnavanem primeru ni konkretno izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi zahteva prosilca prekomerno obremenile njegovo delo in s tem vplivale na pravice tretjih, oziroma da gre za šikanozno zahtevo. Ugotovitev, da je prosilec pred tem od organa že dvakrat zahteval informacije javnega značaja, pri čemer je v eni zadevi zahteval dokumente uradne osebe za dostop, ki je izdala v njegovi zadevi zavrnilno odločbo, ter je tako ravnal tudi v tej zadevi, po oceni IP ni dovolj za zavrnitev zahteve zaradi zlorabe pravico dostopa. IP namreč ponovno poudarja, da mora biti utemeljitev obstoja zlorabe pravice vselej skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ, še posebej v primerih, ko gre za absolutno javne podatke.

(14) S tem, ko se je organ pri zavrnitvi skliceval na zlorabo pravice dostopa, je napačno uporabil materialno pravo, posledično pa ni pravilno in popolno ugotovil dejanskega stanja, ki je pomembno za odločitev v obravnavani zadevi. S tem je pri izdaji izpodbijane odločbe tudi bistveno kršil pravila postopka (7. točka drugega odstavka 237. člen ZUP). IP je tako odločil, da zadevo vrne organu v ponovno odločanje.

Napotila organu prve stopnje za odločanje v ponovljenem postopku

(15) Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP ocenjuje, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti in tudi podrobno pozna vsa relevantna dejstva.

(16) V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

(17) Organ je dolžan v skladu z načelom materialne resnice ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). V ponovljenem postopku je organ najprej dolžan vsebinsko presoditi zahtevo prosilca in se je dolžan opredeliti do obstoja dokumentov, ki jih zahteva. Če bo ugotovil, da s tovrstnimi dokumenti ne razpolaga, mora v obrazložitvi izpodbijane odločbe navesti, na katera dejstva in dokaze je oprl tako ugotovljeno dejansko stanje. V zvezi z zahtevanimi dokumenti, glede katerih bo organ v ponovnem postopku ugotovil, da predstavljajo informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, mora organ opraviti še presojo z vidika obstoja katere od izjem od prostega dostopa po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ. V tem primeru mora presoditi še, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št. … se prekrije ime in priimek posameznik ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilka upravičena. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen.

(18) Če bo organ pri presoji zahtevanih dokumentov ugotovil, da je podana katera od izjem od prostega dostopa po ZDIJZ, je dolžan nadalje upoštevati tudi določbo 1. in 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz navedenih določb jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej kadar gre npr. za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev in podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V kolikor gre torej pri zahtevanih podatkih za absolutno javno dostopne informacije IP v tej zvezi ponovno izpostavlja sodbo Upravnega sodišča št. I U 761/2021-17 z dne 18. 3. 2024.

(19) V zvezi s pritožbenimi navedbami glede uvedbe postopka zoper odgovorno osebo zaradi oviranja izvajanja prostega dostopa do informacij javnega značaja, pa IP navaja, da je organ prve stopnje tisti, ki najprej odloči o dostopu do zahtevane informacije, in če dostop zavrne, ima prosilec pravico do vložitve pritožbe na IP. Povedano drugače, ZDIJZ ne predvideva sankcioniranja organa oziroma odgovorne osebe iz razloga zavrnitve dostopa, saj imajo prosilci zoper takšne odločitve organov prve stopnje in tudi IP pravico do ustreznega pravnega sredstva.

Sklepno

(20) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca in izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ bo moral pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP ter sodno prakso in prakso IP.

(21) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(22) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[10] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3427/07-34 in U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008.

[2] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012.

[3] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009.

[4] Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 76/2014 z dne 24. 2. 2014.

[5] Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Izvršilni oddelek, št. II Ip 1002/2009 z dne 13. 5. 2009.

[6] Sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013.

[7] Sodba Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017.

[8] Sodba Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017.

[9] Npr. odločbe IP št. 090-106/2010, št. 090-109/2010/4, št. 090-204/2010/10, št. 090-89/2015, št. 090-211/2016, št. 090-168/2018, št. 090-55/2019/5, št. 090-78/2019/9, št. 090-52/2021, št. 090-448/2024, št. 090-474/2024, št. 090-46/2025, ….

[10] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.