prosilec - Okrožno sodišče v Celju

POVZETEK:

Organ je zavrnil posredovanje imena in priimka sodnice, ki nastopa kot tožnica v določeni pravdni zadevi, prosilka pa se je zoper odločitev pritožila. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da ni podane pravne podlage za razkritje imena in priimka tožeče stranke, opravilne številke zadeve in predmeta pravde, saj gre za podatke, ki se nanašajo na fizično osebo, ki bi bila z razkritjem teh podatkov določena oziroma določljiva. V konkretnem primeru gre namreč za pravdno zadevo, v kateri nastopa pritožbena sodnica kot tožeča stranka v svoji zasebni sferi in ne gre za podatke v zvezi z opravljanjem njene javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma podatke v zvezi s porabo javnih sredstev.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-347/2024/4

Datum: 13. 9. 2024

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 29. 8. 2024, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), št. Su 115/2024 z dne 12. 8. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 29. 8. 2024 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Celju, št. Su 115/2024 z dne 12. 8. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1)   Prosilka je dne 15. 7. 2024 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahtevala:

-     prepis sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. VS00074580 z dne 17. 04. 2024, kateri odloča o delegacij pristojnosti;

-     ime in priimek sodnice, opravilna številka in vrsta zadeve za katero je bila vložena tožba in je bila z zgoraj navedenim sklepom odstopljena v reševanje Okrožnemu sodišču v Celju.

(2)   Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. Su 115/2024 z dne 12. 8. 2024, s katero je odločil, da ji posreduje dokumentacijo iz prve alineje zahteve, drugo alinejo zahteve pa je zavrnil zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilke, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ in določbo varstva osebnih podatkov ter pojasnil, da v konkretnem primeru zahtevani podatek ne predstavlja podatke o javnem funkcionarju v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Prav tako tudi ne spada med ostale kriterije, na podlagi katerih je razkritje dopustno po ZDIJZ. Zahtevani podatki iz druge alineje zahteve predstavljajo osebni podatek, za katerega razkritje ne obstaja pravna podlaga, saj ni podlage, ki bi nekomu omogočila seznanitev s podatkom o tem, ali je bila zoper določeno osebo izdana sodna odločba.

(3)   Dne 29. 8. 2024 je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo organa št. Su 115/2024 z dne 12. 8. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je povzela odločitev organa in pojasnila, da se sodišče v obrazložitvi napačno sklicuje na izjemo iz 3. točke 6. člena ZDIJZ, ki govori o varstvu osebnih podatkov, saj bi to v primeru sklepa ali sodbe veljalo le za stranke postopka in ne imena sodnika, ki je javni funkcionar. Da omenjena izjema ne velja za podatke v zvezi z delom javnih funkcionarjev, določa že 3. odstavek 6. člena ZDIJZ. Sodnika kot funkcionarja opredeljuje 1. člen Zakona o funkcionarjih v državnih organih. Zahtevani podatki se nanašajo na ime in priimek sodnice, opravilno številko in vrsto zadeve v določeni pravdi, kar nedvoumno predstavlja podatek o javnem funkcionarju v zvezi z opravljanjem javne funkcije, še zlasti, ker obstoji verjetnost konflikta interesov v postopkih ugotavljanja ničnosti pogodb in »vrnitve plačanega.« Glede na navedeno, podatki o imenu in priimku sodnice, opravilna številka in vrsta zadeve za katero je bila vložena tožba, ne predstavljajo izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa izjeme od prostega dostopa do zahtevanih podatkov.

(4)   Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. Su 115/2024 z dne 30. 8. 2024, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

(5)  IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v celoti.

(6)   Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilke skliceval na varstvo osebnih podatkov, je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilki zavrnil dostop do podatkov iz druge alineje zahteve, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

(7)   Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(8)   IP je nadalje ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

(9)   Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

(10)          Kot obdelavo osebnih podatkov uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

(11)          Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

(12)          IP ugotavlja, da ni podane pravne podlage za razkritje imena in priimka tožeče stranke, opravilne številke zadeve in vrste zadeve, saj gre za podatke, ki se nanašajo na fizično osebo, ki bi bila z razkritjem teh podatkov določena oziroma določljiva.[1] V konkretnem primeru gre namreč za pravdno zadevo, v kateri nastopa pritožbena sodnica kot tožeča stranka v svoji zasebni sferi in ne gre za podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma podatke v zvezi s porabo javnih sredstev. Prav tako ni podan prevladujoč javni interes za razkritje, ali določena oseba, ki sicer opravlja funkcijo sodnice, nastopa v posamezni pravdni zadevi kot tožeča stranka, katera je opravilna številka pravde in kaj je predmet konkretne pravde. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je v obravnavani zadevi podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj bi z razkritjem podatkov prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov.

(13)          Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da ni podane pravne podlage za dostop do zahtevanih podatkov, zato je pritožbo prosilke zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(14)          V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(15)          Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Enako izhaja tudi iz odločb IP št. 090-169/2014/4, št. 090-64/2019, št. 090-90/2024 idr.