prosilec - Okrožno sodišče v Celju

POVZETEK:

Organ je zavrnil posredovanje imena in priimka sodnice, ki nastopa kot tožnica v določeni pravdni zadevi, prosilka pa se je zoper odločitev pritožila. IP po preučitvi pritožbe ugotavlja, da ni podane pravne podlage za razkritje imena in priimka tožeče stranke, opravilne številke zadeve in predmeta pravde, saj gre za podatke, ki se nanašajo na fizično osebo, ki bi bila z razkritjem teh podatkov  določena oziroma določljiva.  V konkretnem primeru gre namreč za pravdno zadevo, v kateri nastopa pritožbena sodnica kot tožeča stranka v svoji zasebni sferi in ne gre za podatke v zvezi z opravljanjem njene javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma podatke v zvezi s porabo javnih sredstev.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-231/2024/4

Datum: 19. 7. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 10. 6. 2024, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Celje (v nadaljevanju: organ), št. Su 115/2024, z dne 6. 6. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilke z dne 10. 6. 2024 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Celju, št. Su 115/2024, z dne 6. 6. 2024, se zavrne.

2.     Zahteva prosilke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

3.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilka je dne 28. 5. 2024 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri zahteva posredovanje imena in priimka pritožbene sodnice Višjega sodišča v Ljubljani, katere zadeva je bila z izdajo sklepa VSRS Sklep I R 51/2024 o delegaciji pristojnosti dodeljena naslovnemu organu ter ki nastopa kot tožnica v zadevi zaradi ugotovitve ničnosti in »vrnitve plačanega« (kot razvidno iz sklepa VSRS I R 51/2024 z dne 17. 4. 2024). Prav tako je zahtevala informacijo o tem, če se tožba sodnice v tem pravdnem postopku nanaša na ugotovitev ničnosti sklenjene kreditne pogodbe, ki je vezana na tujo valuto švicarski frank, vključno z opravilno številko zadeve. Prosilka je v zahtevi še navedla, da je podatek o strankah pravdnega postopka, o predmetu zadeve in opravilni številki informacija javnega značaja, saj takšna informacija postane javna najkasneje v trenutku, ko je na spletni strani sodišča objavljen razpored glavnih obravnav. Podlaga za zahtevane informacije pa je tudi prvi odstavek 10. člena Zakona o odvetništvu, na podlagi katerega je sodišče dolžno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje za opravljanje svojega poklica v posamični zadevi, brez privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo.

Organ je o zahtevi prosilke dne 6. 6. 2024 odločil z odločbo št. Su 115/2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ najprej navaja določbe ZDIJZ glede informacije javnega značaja in varstva osebnih podatkov ter ugotavlja, da gre za varovani osebni podatek. Za razkritje namreč niso izpolnjeni pogoji, saj ne gre za podatke v zvezi s porabo javnih sredstev ali v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma za prevladujoč javni interes. Dalje organ ugotavlja, da glede javnosti sodnih obravnav in sporočitev podatkov veljajo pravila iz predpisov, ki jih je zakonodajalec uredil z namenom varovanja pravic, svoboščin in interesov drugih. 24. člen Ustave RS določa, da so obravnave javne, 17.a člen Zakona o sodiščih pa določa, da se z namenom zagotavljanja javnosti sojenja, izpolnjevanja obveznosti iz drugih zakonov ter obveščanja javnosti in medijev, na oglasni deski in na spletni strani sodišča objavlja razpored glavnih obravnav in sej, o katerih se obveščajo stranke in pri katerih javnost po zakonu ni izključena. Smiselno enako določa tudi 18. člen Sodnega reda, 5. člena Sodnega reda pa določa, da sodišča zagotavljajo javnost sojenja v skladu s procesnimi predpisi in predpisi o dostopu do informacij javnega značaja. Določbe Zakona o sodiščih in Sodnega reda ne pomenijo specialnih zakonov, ki bi bili podlaga za razkritje informacij v postopku dostopa do informacij javnega značaja.

Prosilka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo dne 10. 6. 2024, v kateri navaja, da je organ neutemeljeno zavrnil dostop do zahtevane informacije in se sklicuje na odločbe IP, iz katerih izhaja, da osebna imena tožečih in toženih strank niso varovani osebni podatki, zaradi določb 17.a člena Zakona o sodiščih in 18. člena Sodnega reda. Smiselno enako zato velja za podatek o opravilni številki zadeve in vrsti zadeve, glede katerih organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedel razlogov za to, da jih ni posredoval.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 14. 6. 2024, odstopil v odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

1.     Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo v celoti.

2.     Erga omnes dostopa do informacij javnega značaja

IP pojasnjuje, da ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, torej organi (1. člen ZDIJZ). Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se vedno presoja z vidika vsebine informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in status. Glede na navedeno so neutemeljene navedbe prosilke glede okoliščin, zaradi katerih zahteva informacije javnega značaja. Prav tako je neutemeljeno sklicevanje na 10. člen Zakona o odvetništvu kot podlago za pridobitev podatkov, saj je v konkretnem postopku predmet vloge prosilke zahteva za dostop do informacij javnega značaja, ki se presoja na podlagi določb ZDIJZ.

3.     Informacija javnega značaja

Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali zahtevane informacije predstavljajo informacijo javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz navedene določbe in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil.

5. člen ZDIJZ določa načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja. Organ pa lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 5. a členu in v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

4.     Varstvo osebnih podatkov

Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). V konkretnem primeru zahtevane informacije vsebujejo osebne podatke.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja tudi ZDIJZ. V drugem odstavku 6. člena je namreč določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Na navedene določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov se sklicuje tudi prvi odstavek 6. člena ZVOP-2 in 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes.

IP ugotavlja, da ni podane pravne podlage za razkritje imena in priimka tožeče stranke, opravilne številke zadeve in predmeta pravde, saj gre za podatke, ki se nanašajo na fizično osebo, ki bi bila z razkritjem teh podatkov  določena oziroma določljiva.[1] V konkretnem primeru gre namreč za pravdno zadevo, v kateri nastopa pritožbena sodnica kot tožeča stranka v svoji zasebni sferi in ne gre za podatke v zvezi z opravljanjem njene javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma podatke v zvezi s porabo javnih sredstev. Prav tako ni podan prevladujoč javni interes za razkritje, ali določena oseba, ki sicer opravlja funkcijo sodnice, nastopa v posamezni pravdni zadevi kot tožeča stranka, katera je opravilna številka pravde in kaj je predmet konkretne pravde. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je v obravnavani zadevi podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj bi z razkritjem podatkov prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov.

Glede navedb prosilke o dostopnosti zahtevanih podatkov zaradi javnih sodnih obravnav in javnega objavljanja podatkov o sodnih obravnavah, IP odgovarja, da so te neutemeljene. Javnost sojenja in javno izrekanje sodnih odločb je zakonodajalec povzdignil v ustavno kategorijo, ki je podrobneje razčlenjena in specificirana v zakonih.[2] Tako iz določbe 17.a člena Zakona o sodiščih izhaja, da se zaradi zagotavljanja javnosti sojenja, izpolnjevanja obveznosti iz drugih zakonov ter obveščanja javnosti in medijev, na oglasni deski in na spletni strani sodišča, med drugim objavi tudi razpored obravnav in sej, o katerih se obveščajo stranke in pri katerih javnost po zakonu ali odločitvi sodišča ni izključena. Ta razpored obsega tudi opravilno številko in vrsto zadeve, osebno ime sodnika ali predsednika senata, ki zadevo obravnava in osebno ime stranke v postopku. Smiselno enako določbo vsebuje 18. člen Sodnega reda. Dalje Sodni red v 5. členu govori o zagotavljanju javnosti in določa, da sodišča zagotavljajo javnost obravnavanja v skladu s procesnimi predpisi in predpisi o dostopu do informacij javnega značaja. Kar pomeni, da določbe Zakona o sodiščih in Sodnega reda ne morejo pomeniti specialnega zakona, ki bi bil podlaga za razkritje informacij v postopkih dostopa do informacij javnega značaja. Nasprotno, pomeni, da morajo sodišča kot zavezanci po ZDIJZ v postopkih po ZDIJZ upoštevati postulate, ki jih za te postopke predpisuje ZDIJZ, medtem ko skladno s področno procesno zakonodajo (npr. ZPP) zagotavljajo javnost sojenja, saj so sodne obravnave in izrekanje sodb v pristojnosti sodišč in ne drugih državnih organov.

5.     Sklepno

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da ni podane pravne podlage za dostop do zahtevanih podatkov, zato je pritožbo prosilke zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Glede povrnitve priglašenih stroškov pritožbenega postopka zahteva prosilke ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilke, zato prosilka sama nosi svoje stroške postopka. Upoštevaje navedeno je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Enako izhaja tudi iz odločb IP št. 090-169/2014/4, št. 090-64/2019, št. 090-90/2024 idr.

[2] 24. člen Ustave RS določa, da so sodne obravnave so javne in da se sodbe izrekajo javno, morebitne izjeme pa določa zakon.