prosilec - Okrožno sodišče Ptuj

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je prosilec od sodišča, za v zahtevi poimensko navedeno posameznico, zahteval podatke o vseh vlogah in odločbah iz postopkov dodelitve brezplačne pravne pomoči. IP je sledil ugotovitvi organa, da gre za varovane osebne podatke ter da anonimizacija dokumentov s prekritjem teh podatkov ni možna, ker je prosilec v zahtevi posameznico navedel z imenom in priimkom, zato se tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi mogla prikriti njena prepoznavnost. Posledično je IP pritožbo prosilca v celoti zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-29/2025/2

Datum: 11. 2. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………….(dalje prosilec), z dne 23. 1. 2025, zoper odločbo Okrožnega sodišča na Ptuju, Krempljeva ulica 7, 2250 Ptuj (dalje organ), št. Su 29/2025 z dne 13. 1. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 23. 1. 2025 zoper odločbo Okrožnega sodišča na Ptuju, št. Su 29/2025 z dne 13. 1. 2025 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 8. 1. 2025 pri organu, na Službo za brezplačno pravno pomoč, vložil zahtevo za vpogled in pridobitev vseh vlog in odločb, ki jih je kadarkoli vložila …………..(dalje imenovana). Navedel je, da ima kot stranka v postopku pravico do vpogleda v spis (82. člen ZUP), dokumente pa potrebuje za zaščito svojih pravnih interesov v povezanih zadevah. V zahtevi se je skliceval na 82. člen ZUP in ZDIJZ.

Organ je zahtevo prosilca za dostop do informacije javnega značaja z odločbo št. Su 29/2025 z dne 13. 1. 2025 v celoti zavrnil. Pri tem se je skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedel je, da se zahteva prosilca nanaša na osebne podatke in da je že same podatke o tem, ali je bil na zahtevo določene osebe voden postopek pridobitve brezplačne pravne pomoči, treba obravnavati kot varovane osebne podatke. Ker je prosilec v zahtevi navedel, na katero posameznico se zahteva nanaša, tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotovitvi njene anonimnosti. Posledično ni mogoč niti delni dostop do zahtevanih dokumentov (7. člen ZDIJZ). V skladu s tem je organ zahtevo prosilca v celoti zavrnil.

Zoper odločbo organa št. Su 29/2025 z dne 13. 1. 2025 (dalje izpodbijana odločba) je prosilec dne 23. 1. 2025 vložil pritožbo. V njej navaja, da izkazuje pravni interes in zakaj potrebuje zahtevane dokumente. Ti so povezani s postopki, v katerih sodeluje kot stranka in so bistvenega pomena za preverjanje navedb imenovane v teh vlogah ter za obrambo njegovih pravnih interesov v sodnih postopkih, kjer so zahtevki imenovane usmerjeni proti njemu. Brez dostopa do teh dokumentov ne more učinkovito uveljavljati svojih pravic. Dodaja še, da ima utemeljen sum, da je imenovana v eni izmed vlog za pridobitev brezplačne pravne pomoči navajala napačne ali zavajajoče podatke in s tem prikrivala dejanske okoliščine, ki bi lahko vplivale na odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Razume pomen varstva osebnih podatkov, vendar meni, da njegov pravni interes presega pravico imenovane do zasebnosti. Zahteva dostop do tistih delov dokumentov, ki so nujno potrebni za zaščito njegovih pravic. Predlaga delno anonimizacijo zahtevanih dokumentov, vendar tako, da se mu omogoči uresničevanje njegovih pravic.

Organ je pritožbo prosilca dne 31. 1. 2025 odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Organ se je v izpodbijani odločbi pri zavrnitvi prosilčeve zahteve za posredovanje dokumentacije v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči (vse vloge in odločbe imenovane) skliceval na varstvo osebnih podatkov, čemur prosilec v pritožbi oporeka in vztraja, da ima za dostop do zahtevanih dokumentov pravni interes. Vztraja pri posredovanju vsaj delno anonimiziranih dokumentov.

Posledično se je IP naprej opredelil do izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. To je neposredno uporabljiva Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), poleg tega pa tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2).

IP je najprej ugotovil, da že sam podatek, ali je imenovani odobrena brezplačna pravna pomoč, kaže na premoženjski status posameznika, kar pomeni osebni podatek po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Osebni podatek namreč pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Glede na navedeno ni dvoma, da podatki, vsebovani v vlogah in odločbah imenovane za BPP, izpolnjujejo merila za osebne podatke.

Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Tako zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku z zahtevo po ZDIJZ, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ ali drug zakon, ki določa, da so presojani osebni podatki prosto dostopni javnosti.

Ker IP ni znana pravna podlaga, po kateri bi bili osebni podatki prosilcev za BPP, skupaj z osebnimi okoliščinami, ki izhajajo iz teh vlog in odločb, prosto dostopni javnosti, so ti osebni podatki varovani. Za njihovo razkritje javnosti namreč ni zakonske podlage. Pravilen je torej zaključek organa v izpodbijani odločbi, da gre za varovane osebne podatke.

Ker prosilec v pritožbi vztraja vsaj pri delnem dostopu do zahtevanih dokumentov, je IP dalje presojal, ali je v obravnavani zadevi možno izvesti deli dostop. Delni dostop je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona (izjeme – op. IP) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Nadalje je ta določba konkretizirana v 19. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju: Uredba), iz katere sledi, da je delni dostop mogoč, če je varovane informacije mogoče iz dokumenta fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne. Ne glede na to se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu.

V obravnavani zadevi je IP sledil ugotovitvi organa, da anonimizacija dokumentov s prekritjem varovanih osebnih podatkov ni možna, ker je prosilec v zahtevi posameznico navedel z imenom in priimkom, zato se tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi mogla prikriti njena prepoznavnost. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodbi Upravnega sodišča, in sodbi opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014 ali sodbi Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da varovanih osebnih podatkov ni mogoče izločiti iz zahtevanega dokumenta brez ogrozitve njihove zaupnosti, zato je treba dostop do takšnega dokumenta zavrniti v celoti, ne glede na to, da dokument vsebuje tudi morebitne nevarovane podatke.

O vprašanju, ali so podatki iz postopka brezplačne pravne pomoči za točno imenovanega posameznika prosto dostopne informacije javnega značaja, je IP sicer že večkrat odločal in zavzel stališče, da gre za varovane osebne podatke (tako npr. v odločbi IP št. 090-286/2019 in št. 090-128/2020), s čimer IP tudi v tej zadevi sledi svoji praksi.

Ker je prosilec v pritožbi obširno pojasnjeval, zakaj ima za dostop do zahtevanih dokumentov pravni interes, IP pojasnjuje, da se za dostop do informacij javnega značaja pravni interes ne zahteva (5. člen ZDIJZ), obenem pa posebnih osebnih okoliščin (tudi morebitnega pravnega interesa) prosilca ni mogoče upoštevati pri presoji, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

V postopku dostopa do informacij javnega značaja, ki ga IP vodi v obravnavani zadevi, je namreč treba upoštevati t.i. erga omnes učinek, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva vsakdo. Če bi torej katera druga oseba od organa na isti način zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

Ker je na podlagi vsega navedenega IP zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena, jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz tč. 1 izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. tč. izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke