dekorativna slika

prosilec - Okrožno sodišče Nova Gorica

+ -
Datum: 22.01.2026
Številka: 090-526/2025
Kategorije: Javna naročila, Poslovna skrivnost

 

 

POVZETEK:

Prosilec je v javno objavljeni pogodbi o opravljanju fizičnega in tehničnega varovanja za sodišče, ki je bila sklenjena s stranskim udeležencem (izbrani izvajalec) zahteval razkritje tudi podatka o identiteti podizvajalca (firma) ter podatke o obsegu njegovih del. Organ je zahtevo zavrnil zaradi varstva poslovne skrivnosti stranskega udeleženca. Čeprav je IP pritrdil, da je na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podana izjema poslovne skrivnosti, je upošteval, da gre v obravnavanem primeru za dokument, tj. pogodbo, ki je bil sklenjena v postopku javnega naročanja. Javni del ponudbe namreč nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. Ob dejstvih, da je stranski udeleženec kot ponudnik skupaj s podizvajalcem uspel, da je bilo merilo ekonomsko najugodnejša ponudba in da se je na najugodnejšo ponudbo mogoče opreti samo, če ponudnik in njegovi podizvajalci izpolnjujejo tudi druge zahtevane pogoje naročnika, IP zaključuje, da je zahtevana pogodba, o dostopu do katere je IP odločil v 1. točki izreka te odločbe, prosto dostopna po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ tudi v delu, ki se nanaša na podatke o podizvajalcu, in sicer naziv, vrsta in vrednost posla.
 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-526/2025/7

Datum: 22. 1. 2026

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe ……… (v nadaljevanju prosilka) z dne 29. 10. 2025 zoper sklep in odločbo št. Su 303/2025-77 z dne 15. 10. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločitev), Okrožnega sodišča v Novi Gorici, Kidričeva ulica 14, 5000 Nova Gorica (v nadaljevanju organ), ob sodelovanju stranskega udeleženca družba ………, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

ODLOČBO:

 

 

1.     Pritožbi prosilke z dne 29. 10. 2025 zoper sklep in odločbo št. Su 303/2025-77 z dne 15. 10. 2025 Okrožnega sodišča v Novi Gorici se ugodi in se sklep in odločba odpravita v 2. točki ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo dokumenta Pogodba o opravljanju fizičnega in tehničnega varovanja št. C4221-25-100013 z dne 31. 7. 2025, tako da bodo razvidni podatki o podizvajalcu, in sicer naziv, vrsta in vrednost posla.

 

2.     Posebni stroški v postopku reševanja pritožbe niso nastali.

 

 

 

Obrazložitev:

 

 

(1) Prosilka je dne 1. 9. 2025 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je zahtevala izvod Pogodbe o opravljanju fizičnega in tehničnega varovanja št. C4221-25-100013 z dne 31. 7. 2025, tako da bodo razvidni (a) podatki o identiteti podizvajalca (firma) ter (b) podatki o obsegu njegovih del. Pogodba o javnem naročilu je bila objavljena na Portalu javnih naročil, vendar z zakritimi podatki o podizvajalcu. Prosilec navaja zahtevo po transparentnosti in dostopnosti podatkov po ZJN-3, zanika obstoj poslovne skrivnosti pri navajanju podizvajalca, saj je to bistven del pogodbe, za katero se porabijo javna sredstva. Kot poslovno skrivnost naj se dopusti le osebne podatke o fizični osebi, kontaktne podatke, ne pa naziv pravne osebe.

 

(2) Organ je dne 6. 9. 2025 z zahtevo seznanil družbo ……… (v nadaljevanju stranski udeleženec ali tudi izbrani ponudnik), ki je dne 9. 6. 2025 priglasila stransko udeležbo. Ob tem je stranski udeleženec navedel, da so v skladu s Sklepom o določitvi poslovne skrivnosti stranskega udeleženca z dne 29. 12. 2020, ki je bil sprejet na podlagi drugega člena Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS), ki ga je že predložil ob oddaji ponudbe, kot poslovna skrivnost varovani vsi podatki, listine, ki jih kot takšne pisno ali s sklepom opredeli zakoniti zastopnik stranskega udeleženca ali po pooblastilu zakonitega zastopnika drugi zaposleni v družbi, med drugim ponudbena dokumentacija, oddana v postopkih javnega naročanja. Stranski udeleženec navaja, da podatki o podizvajalcu, in sicer naziv, vrsta in vrednost posla, izpolnjujejo vse tri pogoje za poslovno skrivnosti v smislu drugega člena ZPosS. Glede prvega pogoja navaja, da je sicer javno dostopno, če določen subjekt opravlja dejavnost zasebnega varovanja, vendar pa podatek o tem, da bo ravno določen subjekt nastopil kot podizvajalec, predstavlja nerazkrito poslovno informacijo in je odraz ponudnikove poslovne odločitve glede optimalne organizacije izvajanja pogodbenih obveznosti. Takšna informacija razkriva specifično konfiguracijo izvajalskih kapacitet ter notranjo strukturo ponudnika, do katere konkurenti sami ne morejo priti, brez znatnega truda, časa in stroškov, saj gre za rezultat individualnega poslovnega dogovarjanja in strateškega izbora. Ta informacija pa ima tržno vrednost ravno zato, ker je ohranjena kot skrivnost. Razkritje podatka, kateri subjekt bo izvajal določene storitve, bi konkurentom omogočilo, da brez lastnih investicij v iskanje in preverjanja ustreznih partnerjev pridobijo neposreden vpogled v ponudnikovo izvajalsko verigo in kadrovske vire, ki so vključeni za zagotavljanje neprekinjene in pravočasne odzivnosti. Takšna razkritja bi povzročila »vendor poaching«, torej ciljano nagovarjanje podizvajalcev s strani konkurenčnih ponudnikov, kar bi oslabilo pogajalski položaj ponudnika in potencialno povzročilo dvig cen storitev ali zmanjšanje njegovih kapacitet v njegovo škodo. Natančen obseg del, ki jih podizvajalec prevzema, posredno razkriva način izvajanja storitev, organizacijo in strateške odločitve glede razporeditve virov, kar konkurentom omogoča prilagajanje lastne ponudbe ter povzroča resno poslovno škodo. Zaradi tega ima podatek kot skrivnost lastno gospodarsko vrednost. Glede tretjega pogoja navaja, da je stranski udeleženec kot ponudnik sprejel razumne ukrepe za ohranitev navedene informacije kot poslovno skrivnost. Podatek je v ponudbeni dokumentaciji označen kot poslovna skrivnost, v notranjih aktih ponudnika pa je določena politika varovanja takšnih podatkov. Podizvajalec je s pogodbeno klavzulo zavezan k strogi zaupnosti, dostop do podatkov o njegovi vlogi je omejen na nujno potrebne osebe. Takšni organizacijski in pravni ukrepi so sorazmerni naravi podatka in izkazujejo, da je ponudnik aktivno in razumno ukrepal za ohranitev njegove tajnosti.

 

(3) Organ je prosilki posredoval izjavo stranskega udeleženca, na katero se je prosilka z dopisom z dne 15. 9. 2025 odzvala. Sklicuje se na prakso Državne revizijske komisije, da podatek o podizvajalcu in delih, ki jih prevzame, ni podatek ki bi predstavljal poslovno skrivnost. Navaja, da so pojasnila stranskega udeleženca o tržni vrednosti podatkov, ki se nanašajo na podizvajalca in na vrsto in predmet del, splošna in nekonkretizirana. Niso razvidni konkretni razlogi, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, zakaj so podatki o vrsti, predmetu del, specifično pomembni za konkurenčnost in uspešnost podjetja, oziroma kako bi razkritje teh podatkov lahko vplivalo na konkurenčnost ali uspešnost izbranega ponudnika. Iz odločitve Dko 018-278/2013-12 izhaja, da imena ponudnikov, podizvajalcev ter dela, ki jih prevzemajo, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti.

 

(4) O zahtevi prosilke je organ odločil s sklepom in odločbo št. Su 303/2025-77 z dne 15. 10. 2025. S sklepom je odločil, da se stranskemu udeležencu prizna status v postopku, z odločbo pa je zavrnil zahtevo prosilke. Iz vsebine obrazložitve izhaja povzetek procesnih dejanj in navedb udeležencev postopka in utemeljitev organa, zakaj meni, da je podana izjema varstva poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navaja, da je stranski udeleženec izkazal obstoj objektivnega pogoja za navedeno izjemo s Sklepom o določitvi poslovne skrivnosti z dne 29. 12. 2020 in pogodbo s podizvajalcem. Glede objektivnih pogojev pa navaja, da identiteta podizvajalca ter vrsta in obseg posla niso niti splošno znan podatek niti ni lahko dosegljiv v krogih gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo z dejavnostjo zasebnega varovanja. Pri tem se sklicuje na navedbe stranskega udeleženca. Glede tržne vrednosti prav tako povzema navedbe stranskega udeleženca. Organ zaključuje, da so podani vsi elementi, da gre za poslovno skrivnost glede zaprošenih podatkov. Podano je razumno ukrepanje za ohranitev skrivnosti, obstoj skrivnosti, ki ni splošno znana in tržna vrednost skrivnosti. Organ dodatno ugotavlja, da se obrazložitev konkretne tržne vrednosti, ki jo je podal stranski udeleženec, nanaša na generalni poslovno – finančni interes oziroma strateško – konkurenčno pozicijo, ki bi že na prvi pogled lahko vplivala na položaj na trgu in ne zgolj na konkretni posel ali posamično storitev znotraj posla. To nosi večji pomen in govori v večji prid priznanju poslovne skrivnosti. Ni mogoče pričakovati, da bi stranski udeleženec utemeljil tržno vrednost bolj konkretno s številčnimi podatki. Glede navedb prosilke, da gre za podatek o porabi javnih sredstev, ki bi morala biti absolutno javna na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in po ZJN-3, organ odgovarja, da je vrednost posla in specifikacija posameznih postavk razvidna iz 13. člena pogodbe JN. Ne glede na število podizvajalcev ali njihovo spremembo, so podatki o ceni znani in fiksni. Poleg tega se vsa plačila vršijo v korist stranskega udeleženca, saj podizvajalec ni zahteval neposrednih plačil. Prav tako so bili zahtevani podatki prekriti celoten postopek javnega naročanja. Organ meni, da citirana praksa Državne revizijske komisije ne pride v poštev. Prav tako iz navedenega primera ne izhaja, da bi Državna revizijska komisija odločala o javnosti naziva podizvajalca. V zaključku pa se organ sklicuje še na prakso Upravnega sodišča RS v zadevi opr. št. I U 1761/2019 z dne 21. 11. 2022, iz kater po navedbah organa izhaja, da mora naročnik zagotavljati varnost poslovnih skrivnosti in da je treba biti skrben in restriktiven pri izdaji podatkov, ki so poslovna skrivnosti ter predstavljajo konkurenčno prednost. Gre za tehtanje pri razlagi načela transparentnosti, javnosti in prostega dostopa ter zaščiti zaupnosti podatkov po ZJN-3, ZGD-1 in Direktivi 2014/24/EU.

 

(5) Zoper sklep in odločbo št. Su 303/2025-77 z dne 29. 10. 2025 je prosilka dne 3. 11. 2025 pri organu vložila pritožbo. V njej navaja, da bi moral biti podatek o tem, kdo varuje sodišče, že po naravi stvari splošno znan. Stranski udeleženec pa ni dokazal njihove resnične zaupnosti. Načelno prosilka pritrjuje, da gre za informacije, ki niso splošno znane in lahko dosegljive osebam v krogih, ki se ukvarjajo s tovrstnimi informacijami, ni mogoče pa slediti navedbam stranskega udeleženca, da bi razkritje lahko ogrozilo njegov konkurenčni položaj na trgu. Prosilka je sposobna sama izvesti javno naročilo, zato ji razkritje podatka ne bi omogočilo, da bi brez investicije in preverjanja pri iskanju partnerjev delovala, ker že razpolaga z lastnimi resursi. Kdo je sposoben izvesti predmet javnega naročila, ki ga je oddal, izhaja iz referenc podjetji, te reference pa vsi poznajo, saj se podjetja z njimi hvalijo. Prosilka se sklicuje na sodbo SEU št. C-927/19, iz katere izhaja, da mora organ v primeru zahteve neizbranega ponudnika za informacije, omogočiti informacije v obsegu, ki zagotavljajo preverljivost odločitve naročnika v zvezi z oddajo naročila, da preveri morebitne napake in nezakonitosti in da učinkovito lahko uveljavlja pravna sredstva. Požarno tehnično varovanje na predmetnem razpisu lahko izvajajo le subjekti, ki so navedeni v dokumentu Pooblastilo za izvajalca požarnega varovanja skladno s tretjim členom Pravilnika o požarnem varovanju (Ur. l. RS, št. 107/2007, z vsemi spremembami in dopolnitvami) in imajo licenco za varnostno nadzorni center. Kdo ima licenco, je splošno znano dejstvo, saj je podatek znan. Dostop do informacij je pomemben, če gre za subjekt, ki ni naveden in nima pooblastila, v takšnem primeru gre za kršitev in je pogodba nična. V takšnem primeru je treba vsebino pogodbe, ki razkriva pravno osebo podizvajalca razkriti, saj se le tako lahko preveri, ali ima stranski udeleženec podizvajalca, ki ima veljavno dovoljenje. Podatek o tem, kdo izvaja storitev in kateri del posla je glavni izvajalec oddal v podizvajanje, ne more nositi oznake zaupno. Nadalje prosilka poudarja, da stranski udeleženec ni uspel izkazati kako bi razkritje konkurenci omogočilo ciljano nagovarjanje podizvajalcev, slabilo njegov tržni položaj, povzročalo dvig cen in zmanjšalo njegove kapacitete. Prosilka meni, da stranski udeleženec brez podizvajalcev ne more sam izvesti predmetnega javnega naročila. Zakaj bi se dvignile cene ni pojasnjeno in izkazano. Na trgu javnih naročil je konkurenca, kapacitete, ki jih je stranski udeleženec prijavil na razpisu zaradi tega ne bodo zmanjšane. Vsak razpis ima svoje pogoje sodelovanja. Ko se bo pogodba iztekla, bo nov razpis in bo treba ponovno izkazati vse pogoje. Prosilka poudarja, da je v prejšnjem razpisu stranski udeleženec podal neresnične podatke in če ne bi bilo mogoče priti preko IJZ do teh podatkov, tega ne bi bilo mogoče ugotoviti. Očitno si stranski udeleženec kot izbrani izvajalec tudi v tem primeru prizadeva, da bi se podatki prikrili. Poleg tega je pogodba s podizvajalcem časovno omejena, zato ni res, da bi razkritje podatkov po tem, ko s kom sodeluješ in v kakšnem obsegu, vplivalo na organizacijsko strukturo in slabilo strateški položaj.

 

(6) Po prejemu pritožbe je organ ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je dne 17. 11. 2025 odstopil IP v reševanje.

 

(7) IP je po prejemu odstopljene pritožbe organ dne 18. 11. 2025 pozval na podajo pojasnil in dostavo dokumentacije ter stranskega udeleženca seznanil s pritožbo prosilke. Dne 1. 12. 2025 je IP prejel odgovor stranskega udeleženca na pritožbo in dne 27. 11. 2025 odgovor organa, s čimer je dne 11. 12. 2025 seznanil prosilko.

 

(8) Iz odgovora organa z dne 27. 11. 2025 izhaja zaprošena dokumentacije in da organ meni, da prosilka zasleduje predvsem gospodarske interese, kar je sicer legitimen cilj gospodarskih subjektov, ne pa pravice vsakogar pod enakimi pogoji in brez izkaza pravnega interesa pridobiti informacijo javnega značaja. V zvezi s pritožbenimi navedbami organ pojasnjuje, da lahko požarno tehnično varovanje izvajajo le subjekti, ki imajo licenco za VNC, pa pojasnjuje, da organ (tudi v svojstvu naročnika) v celoti pritrjuje temu, da se lahko požarno varovanje lahko izvaja le v primeru, ko izvajalec razpolaga bodisi (a) z licenco za upravljanje z (glavnim oz. primarnim) lastnim VNC bodisi (b) s pogodbo o zagotavljanju uporabe (glavnega oz. primarnega) VNC in veljavno licenco za upravljanje z VNC njegovega lastnika/imetnika (gl. str. 28 in 29 »Razpisne dokumentacije«), čemur je družba ………. zadostila, saj razpolaga celo s svojim lastnim VNC (predložila je certifikat MNZ o licenci za upravljanje z VNC z decembra 2024 in še certifikat tujega certifikacijskega organa DAkkS, izdan decembra 2024). Prav tako je bil izkazan obstoj pooblastil za požarno fizično varovanje (odločba o spremembi pooblastila z leta 2025 in nadomestna odločba o spremembi pooblastila z leta 2024, obe v ponudbeni dokumentaciji).

 

(9) Iz odgovora stranskega udeleženca z dne 1. 12. 2025 izhaja, da bi podatki o podizvajalcu razkrili občutljive elemente organizacije varovanja, notranje razporeditve dela, varnostnih postopkov, kadrovskih kapacitet in strateških odločitev, kar pomeni jedrno poslovno skrivnost varnostnega podjetja. Podatek o tem, kateri podizvajalec izvaja posamezne naloge in v kakšnem obsegu, ni splošno znan niti dosegljiv v krogih konkurenčnih ponudnikov, saj razkriva specifično konfiguracijo izvajalskih kapacitet in poslovne odločitve ponudnika. Gre za informacijo, ki ima jasno tržno vrednost, ker konkurentom omogoča neposreden vpogled v poslovno mrežo, strateško razporeditev virov in organizacijo dela. Razkritje bi omogočilo konkurentom, da ciljano nagovarjajo podizvajalca, slabijo položaj stranskega udeleženca na trgu, povzročajo dvig cen in zmanjšanje njegovih kapacitet, kar predstavlja resno poslovno škodo. Stranski udeleženec je sprejel tudi razumne ukrepe za varovanje podatka, saj je ta označen kot poslovna skrivnost, dostop do njega je omejen, podizvajalec pa je pogodbeno zavezan k zaupnosti. Praksa IP in Upravnega sodišča RS potrjuje, da podatki o poslovnih partnerjih, dobaviteljih ali podizvajalcih lahko predstavljajo poslovno skrivnost, če njihovo razkritje lahko vpliva na konkurenčni položaj podjetja. Točno tak je obravnavani primer. Organ je pravilno ugotovil, da zahtevani podatek (ime in obseg del podizvajalca) predstavlja poslovno skrivnost v smislu 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je stranski udeleženec v postopku izkazal: obstoj sklepa o določitvi poslovne skrivnosti, označitev podatka kot poslovne skrivnosti in omejen dostop, izpolnitev vseh treh objektivnih kriterijev poslovne skrivnosti iz 2. člena ZPosS, nastanek resne poslovne škode, če bi se podatek razkril in občutljive poslovne informacije, vsebovane v pogodbi in organizaciji izvajanja storitev. Podatek ni splošno znan ali dostopen (1. alineja 2. člena ZPosS). Podatek o tem: kateri podizvajalec, na katerem objektu, v kakšnem obsegu, znotraj katere organizacijske sheme in varnostnih protokolov, izvaja naloge zasebnega varovanja, ni javno objavljen, ni razviden iz nobenega javnega vira, noben zakonski predpis pa ne zagotavlja njegove avtomatične javnosti. Pogodba med organom in izvajalcem varovanja izrecno določa: specifične obveznosti, varnostne protokole, postopke posredovanja, spremstva in reševanja izrednih dogodkov in kadrovske zahteve in organizacijo varovanja (npr. nadzorna služba, način izvajanja, dostopni režimi), kar vse skupaj tvori celostno poslovno konfiguracijo, ki ni dostopna konkurenčnim subjektom. Gre za informacije, ki so po naravi stvari dosegljive izključno naročniku in izvajalcu, zato izpolnjujejo prvi pogoj iz 2. člena ZPosS. Prosilec neutemeljeno trdi, da stranski udeleženec ni izkazal tržne vrednosti informacije. Podatek ima tudi lastno tržno vrednost, saj informacija o podizvajalcu razkriva: strukturo izvajalske verige in sposobnosti izvajanja, organizacijo notranjih kapacitet, kadrovske vire in njihove specializacije, porazdelitev nalog, varnostne protokole in standarde, delitev odgovornosti in nadzornih nalog, obseg kritičnih nalog, ki jih izvaja prav podizvajalec. Varnostna dejavnost je tržno izjemno občutljiva. Razkritje bi omogočilo konkurentom ciljano nagovarjanje podizvajalca (vendor poaching), rekonstruiranje poslovnega modela, prilagoditev strategije ponudb za prihodnja javna naročila, dvig cen, zmanjšanje kapacitet, poslabšanje pogajalskega položaja, kar predstavlja resno poslovno škodo, ki jo ZPosS izrecno preprečuje. Informacija ni zgolj ime podizvajalca, temveč ključni element organizacije izvajanja Pogodbe, ki ima neposredno konkurenčno vrednost. Stranski udeleženec je izkazal tudi, da je kot imetnik poslovne skrivnosti sprejel razumne ukrepe za varovanje podatka (3. alineja 2. člena ZPosS). Stranski udeleženec je predložil: Sklep o določitvi poslovne skrivnosti, označitev podatka kot poslovne skrivnosti v ponudbeni dokumentaciji, pogodbeno zavezo podizvajalca k zaupnosti, omejen dostop znotraj družbe, uporabo zaščitenih kanalov in zahtevo naročnika, da se podatek ne razkriva. Zmotna je tudi pritožbena navedba, da naj imetnik poslovne skrivnosti ne bi konkretiziral tržne vrednosti podatka. Stranski udeleženec je v postopku pred organom prve stopnje natančno pojasnil in izkazal, da razkritje vpliva na pogajalski položaj, da razkriva konfiguracijo kadrovskih in organizacijskih kapacitet, da omogoča konkurentu, da prilagodi lastno ponudbo, da omogoča ciljno kadrovsko oslabitev izvajalca, da povzroči povečanje stroškov in zmanjšanje kapacitet. To so konkretni, stvarni in neposredno izkazani elementi tržne vrednosti, skladni s prakso organa IP in Upravnega sodišča RS. Prosilec neutemeljeno zatrjuje, da naj bi bila obrazložitev stranskega udeleženca o tržni vrednosti podatka pavšalna. ZPosS v 2. členu ne zahteva numerične opredelitve ali finančne metrike, temveč zgolj izkaz, da ima informacija tržno vrednost zato, ker je nerazkrita in konkurentu omogoča pridobitev konkurenčne prednosti. Stranski udeleženec je izčrpno pojasnil, da razkritje identitete in obseg del podizvajalca razkriva jedro organizacijske in kadrovske strukture izvajalca, način razporeditve nalog, logistične postopke, odzivnost in varnostne protokole, kar je v varnostni dejavnosti ključni element konkurenčnega delovanja. Te informacije omogočajo konkurentom ciljano nagovarjanje podizvajalca (vendor poaching), prilagajanje ponudb, rekonstrukcijo poslovnega modela ter posege v kadrovske kapacitete, kar vse predstavlja resno poslovno škodo in jasno izkazuje tržno vrednost podatka. Nadalje je neutemeljena pritožbena trditev, da naj bi bili podatki o tem, kdo izvaja varovanje sodišča, »splošno znani«.. Noben zakon ne določa avtomatične javnosti podatkov o podizvajalcih, niti niso takšni podatki objavljeni ali dostopni v javnih virih. Pogodba med sodiščem in izvajalcem vsebuje natančno razporeditev nalog, varnostne režime in organizacijo dela, kar ni javno niti po naravi stvari niti po ZJN-3, ki izrecno dopušča varstvo poslovnih skrivnosti. Prosilec zato ne more s posplošitvijo širiti domnevne javnosti podatka preko zakonsko dopustnih meja. Zadnji očitek, da naj stranski udeleženec ne bi izkazal »resnične zaupnosti«, prav tako ne vzdrži presoje. Stranski udeleženec je predložil sklep o določitvi poslovne skrivnosti, podatke označil kot zaupne, podizvajalca pogodbeno zavezal k varovanju podatkov in vzpostavil notranje organizacijske ukrepe omejenega dostopa. S tem je v celoti izpolnil kriterij razumnih ukrepov iz 2. člena ZPosS. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da naj bi bili podatki po naravi stvari javni v postopku javnega naročanja. 35. člen ZJN-3 zagotavlja javnost dokumentacije le v obsegu, ki ne zajema poslovnih skrivnosti, osebnih podatkov in tajnih podatkov. To pomeni, da podizvajalci niso podatek, ki bi bil ex lege javen. Organ je že večkrat odločil, da lahko podatki o podizvajalcih predstavljajo poslovno skrivnost, kadar izpolnjujejo pogoje iz ZPosS. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da naj razkritje ne bi povzročilo škode. Razkritje bi omogočilo konkurenčnim ponudnikom, da oslabijo izvajalca, poslabšajo kontinuiteto izvajanja varovanja, prevzamejo kadrovsko jedro in vplivajo na stabilnost dela na več lokacijah (po Pogodbi). Stranski udeleženec je konkretno izkazal tveganje za škodo. Pogodba predstavlja bistveno dokazno podlago. Iz Pogodbe izhaja, da je izvajanje varovanja kompleksno, razvejeno in odvisno od zanesljive mreže izvajalcev. Zato razkritje vloge podizvajalca pomeni razkritje posebnih tehničnih, organizacijskih in varnostnih elementov. Gre za temelj poslovnega modela stranskega udeleženca. Razkritje teh podatkov pomeni razkritje notranje organizacije varovanja na več sodnih lokacijah po tej Pogodbi. Takšna konfiguracija ima jasno tržno vrednost, je nerazkrita in zgrajena na individualnih poslovnih dogovorih, zato predstavlja poslovno skrivnost v smislu ZPosS. Pritožnik napačno izhaja iz premise, da naj bi bila identiteta subjektov, ki imajo licenco za izvajanje požarnega tehničnega varovanja, javno znana, zato naj podatek o tem, kateri subjekt je podizvajalec, ne bi imel vpliva na konkurenčni položaj. To stališče je materialnopravno zmotno in pomeni napačno uporabo kriterijev iz 2. člena ZPosS. Prvič, dejstvo, da je seznam subjektov z licenco javen, ni relevantno za presojo poslovne skrivnosti. Povsem nekaj drugega je informacija, kateri izmed teh subjektov je dejansko angažiran kot podizvajalec pri specifičnem javnem naročilu, v kakšnem obsegu, na katerih nalogah, v kakšnem režimu odgovornosti, ter kako je integriran v izvajanje pogodbe. To pa ni javno dostopen podatek in razkriva natančno konfiguracijo izvajalskih kapacitet ter notranjo organizacijo stranskega udeleženca. Takšna informacija je jedrni element konkurenčne prednosti in zato predstavlja poslovno skrivnost po ZPosS. Drugič, prosilec neutemeljeno trdi, da razkritje podatka ne bi vplivalo na položaj izbranega izvajalca, ker naj bi med subjektom, ki ima licenco, in drugim subjektom, ki je sodeloval pri naročilu, ne bilo razlike. To ne drži. Varnostna in požarna dejavnost sta izrazito kapacitetno zahtevni, odzivnost, kadrovska razporeditev, teritorialna pokritost, specializacije osebja in način operativne izvedbe pa se med subjekti z licenco bistveno razlikujejo. Prav zato je odločitev, s katerim podizvajalcem izvajalec sodeluje in za katere naloge, strateška poslovna odločitev z jasno tržno vrednostjo. Razkritje bi konkurentu omogočilo rekonstrukcijo izvajalske verige, kadrovskih kapacitet ter varnostnih protokolov, kar je po ustaljeni praksi IP (več odločb o konkurenčni občutljivosti poslovnih mrež) klasičen primer poslovne skrivnosti. Tretjič, argument pritožnika, da bi bila pogodba »nična«, če bi izvajalec angažiral subjekt brez ustreznih pooblastil, je povsem nerelevanten. ZDIJZ ne presoja skladnosti pogodbenega izvajanja s predpisi, temveč izključno to, ali zahtevani podatek izpolnjuje zakonska merila poslovne skrivnosti. Poleg tega je naročnik tisti, ki preverja izpolnjevanje pogojev v postopku javnega naročanja; prosilec pa v postopku po ZDIJZ neutemeljeno in brez dokazov namiguje na morebitne nepravilnosti, kar je zunaj okvira tega upravnega postopka. Tudi če bi imel prosilec pomisleke glede zakonitosti izvajanja, to nikakor ne vpliva na oceno, ali ima informacija naravo poslovne skrivnosti - saj ZPosS ne predvideva nobene izjeme, kadar prosilec po ZDIJZ subjektivno dvomi v zakonitost delovanja izbranega ponudnika. Prosilčevo sklepanje, da »skrivanje za strateško-konkurenčno pozicijo« pomeni le, da je onemogočeno preverjanje, ali ima podizvajalec ustrezno dovoljenje, je povsem napačno. Preverjanje zakonitosti delovanja izvajalcev ima svoje predpisane mehanizme v ZJN-3 in nadzorstvenih postopkih, nikakor pa ne more predstavljati podlage za obid poslovne skrivnosti po ZDIJZ. Prosilec v resnici poziva k razkritju podatka zaradi lastne konkurenčne koristi, kar je ravno tisto tveganje, ki ga 2. člen ZPosS in 6. člen ZDIJZ preprečujeta. Zato navedbe prosilca ne omajejo dejstva, da je zahtevani podatek strateški, konkurenčno občutljiv in nerazkrit element poslovnega modela izvajalca varovanja, ki ima jasno tržno vrednost in je upravičeno varovan kot poslovna skrivnost. Trditev prosilca, da naj bi izbrani izvajalec v prejšnjem razpisu predložil »neresnične podatke«, je tudi povsem pavšalna, neizkazana in nerelevantna za predmetni postopek. Prosilec zanjo ne predloži nobenega dokaza, niti ne konkretizira, na kaj naj bi se tak očitek sploh nanašal. Gre za nedopusten poskus diskreditacije stranskega udeleženca, ki ne more vplivati na pravno presojo po ZDIJZ in ZPosS. Postopki javnega naročanja vsebujejo lastne nadzorne in pravne mehanizme (revizijski postopki, nadzor naročnika, Državna revizijska komisija itd.), zato takšne pavšalne obtožbe v postopku dostopa do informacij javnega značaja niso dopustno procesno sredstvo in jih ni mogoče obravnavati kot relevantno dejstvo. Prav tako je neutemeljeno namigovanje, da naj bi stranski udeleženec želel »prikriti podatke«, ki naj bi bili »javni iz povsem drugih razlogov«. Takšno pritožbeno sklepanje ni podprto z nobenim dejanskim ali pravnim argumentom. Stranski udeleženec je podatke označil kot poslovno skrivnost skladno z ZPosS in je svoja stališča utemeljil z izpolnjenimi zakonskimi merili. To je edino relevantno za odločanje IP. Povsem napačna je tudi pritožnikova trditev, da naj podizvajalska pogodba s podizvajalci zaradi svojega trajanja ne bi mogla vplivati na organizacijsko strukturo in bi zato razkritje podatkov ne moglo povzročiti strateške škode. Varnostne storitve so kadrovsko intenzivne, razporeditve nalog so stabilne in dolgoročno strukturirane, sodelovanje s podizvajalci pa neposredno vpliva na kapacitetne, kadrovske, organizacijske in stroškovne elemente izvajalca. Razkritje podatka o tem, s kom in v kakšnem obsegu izvajalec sodeluje, konkurentu omogoča ciljano nagovarjanje nosilcev kritičnih nalog, vpogled v razporeditev kadrov, rekonstrukcijo organizacijskih procesov ter posege v izvajalsko verigo. To je natanko tista škoda, ki jo ZPosS in ustaljena praksa organa druge stopnje prepoznavata kot resno poslovno škodo in zato varujeta takšne informacije kot poslovno skrivnost. Trditev, da bi bilo treba podatke razkriti zato, ker bi takšno razkritje omogočilo ugotovitev domnevnih preteklih nepravilnosti, je materialnopravno zmotna. ZDIJZ ne služi za retroaktivno preverjanje domnevnih kršitev postopkov javnega naročanja, temveč za dostop do informacij, ki niso varovane z zakonsko izjemo. Prosilec ne more obiti varstva poslovne skrivnosti s špekulacijami in pavšalnimi namigi na morebitne pretekle nepravilnosti, ki v tem postopku po ZDIJZ niso predmet presoje. Zato je treba ugotoviti, da so navedbe prosilca nerelevantne in ne morejo omajati ugotovitve, da zahtevani podatki izpolnjujejo vse pogoje poslovne skrivnosti ter jih po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni dopustno razkriti. Stranski udeleženec vztraja, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 2. člena ZPosS in predlaga IP, da pritožbo zavrne.

 

Pritožba je utemeljena.

 

(10) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

(11) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev, še posebej ne s področja postopkov javnega naročanja. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

(12) Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status, tako da pri odločanju niso pravno relevantne navedbe prosilke, da je sposobna sama izvesti javno naročilo, zato ji razkritje podatka ne bi omogočilo pridobitve nedovoljene konkurenčne prednosti nasproti stranskemu udeležencu in da glede navedbe, »reference vsi poznajo, saj se podjetja z njimi hvalijo«.

 

(13) V obravnavanem primeru med organom in prosilko ni sporno, da gre za informacije iz delovnega področja organa in da je organ zavezanec, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, saj je Pogodbo o opravljanju fizičnega in tehničnega varovanja št. C4221-25-100013 z dne 31. 7. 2025 javno objavil na portalu javnih naročil, tako da je prekril podatke o podizvajalcu, in sicer naziv, vrsta in vrednost posla. Sporno pa ostaja vprašanje, ali je organ utemeljeno zavrnil podatek o podizvajalcu, in sicer naziv, vrsta in vrednost posla zaradi varstva poslovne skrivnosti stranskega udeleženca na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

(14) Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Pojem poslovne skrivnosti določa ZPosS v prvem in drugem odstavku 2. člena. Poslovno skrivnost predstavljajo torej le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zahteve po 2. členu ZPosS. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona,[1] poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. V zvezi s pojmom »tržna vrednost«, kot drugi pogoj za obstoj poslovne skrivnosti, pa je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti.«.[2] V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. O »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Ob tem IP pripominja, da je tudi v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[3]

 

(15) Glede na navedeno predstavljajo poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve.

 

(16) IP upoštevaje navedeno določbo in zadevno dokumentacijo ugotavlja:

- Zahtevani podatki se nanašajo na pogodbo, sklenjeno med organom kot naročnikom in stranskim udeležencem, ki je bil pravnomočno izbran po izvedenem postopku javnega naročila. Glede na to zahtevani podatki nedvomno predstavljajo »podatke, ki niso splošno znani ali lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij«. Vsebina pogodbe se sicer nanaša na sodelovanje pri javnem naročilu »Fizično, tehnično in intervencijsko varovanje, receptorska dela in prevoz gotovine za potrebe Okrožnega sodišča v Novi Gorici in Okrožnega državnega tožilstva v Novi Gorici za 24 mesecev« številka javnega naročila JN002384/2025-EUe16/01, konkretno je stranski udeleženec kot poslovno skrivnost opredelil naziv podizvajalca ter vrsto in vrednost posla. Kot taki ti podatki nedvomno vsebujejo določene poslovne informacije, ki so znane le določenemu krogu ljudi, saj od subjektov, ki izvajajo dejavnost zasebnega varovanja, ni splošno znano, kateri subjekt je stranski udeleženec pritegnil k sodelovanju kot podizvajalca, kar pomeni, da zahtevani podatki izpolnjujejo zahtevo prvega pogoja za opredelitev poslovne skrivnosti po ZPosS. Gre za specifične obveznosti, varnostne protokole, postopke posredovanja, spremstva in reševanja izrednih dogodkov in kadrovske zahteve in organizacijo varovanja (npr. nadzorna služba, način izvajanja, dostopni režimi), kar vse skupaj tvori celostno poslovno konfiguracijo, ki ni dostopna konkurenčnim subjektom.

 

- Glede na navedeno opredelitev tržne vrednosti IP ugotavlja, da bi razkritje zadevnih podatkov lahko škodovalo konkurenčni sposobnosti stranskega udeleženca oziroma njegovim finančnim in poslovnim interesom. Zahteva se namreč nanaša na podatke o tem, s kom stranski udeleženec sodeluje oz. kdo je podizvajalec, katere storitve ter kje jih bo izvajal in v kakšnem obsegu, kar razkriva: strukturo izvajalske verige in sposobnosti izvajanja, organizacijo notranjih kapacitet, kadrovske vire in njihove specializacije, porazdelitev nalog, varnostne protokole in standarde, delitev odgovornosti in nadzornih nalog, obseg kritičnih nalog, ki jih izvaja prav podizvajalec. IP pritrjuje stranskemu udeležencu, da je varnostna dejavnost tržno izjemno občutljiva, saj bi razkritje omogočilo konkurentom ciljano nagovarjanje podizvajalca, rekonstruiranje poslovnega modela, prilagoditev strategije ponudb za prihodnja javna naročila, posledično pa dvig cen in zmanjšanje kapacitet stranskega udeleženca ter poslabšanje njegovega pogajalskega položaja, kar pa bi predstavljalo resno poslovno škodo in ogrozilo tržni položaj stranskega udeleženca. Razkritje takšnih pogodbenih določil nedvomno lahko vpliva na konkurenčnost oziroma nekonkurenčnost na trgu, saj gre za podatke o podizvajalcu in o storitvah, ki so bile nanj prenesene.

 

- V zvezi s tretjim pogojem za obstoj poslovne skrivnosti, ki zahteva presojo, ali je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost, IP ocenjuje, da je ta izkazan. Stranski udeleženec je predložil sklep o določitvi poslovne skrivnosti, kjer je navedel, da je seznam poslovnih partnerjev in vsi podatki o njih poslovna skrivnost. Enako je navedel za celotno ponudbeno dokumentacijo, oddano v postopkih javnega naročanja. Prav tako je podizvajalca pogodbeno zavezal k varovanju podatkov in vzpostavil notranje organizacijske ukrepe omejenega dostopa.

 

(17) Ne glede na to, da bi podatke o podizvajalcu, in sicer naziv, vrsta in vrednost posla lahko opredeliti kot poslovno skrivnost, je treba upoštevati še določbo tretjega odstavka 2. člena ZPosS. V skladu s to določbo se namreč za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva.

 

(18) Ker gre v obravnavanem primeru za dokument, tj. pogodbo, ki je bil sklenjena v postopku javnega naročanja, je treba upoštevati še določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu s to določbo se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.[4] Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[5] Iz sodbe Upravnega sodišča št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 tako med drugim izhaja, citirano: »Sodišče taki razlagi sledi, glede na ugotovitve v prejšnjem odstavku pa tudi meni, da podatki v zvezi s "porabo javnih sredstev" niso le podatki o višini in prejemkih teh sredstev, pač pa tudi podatki, ki so vezani na odločanje o sredstvih.«

 

(19) IP po vpogledu v zadevno Razpisno Dokumentacijo[6] ugotavlja, da je organ, kot naročniki pri zadevnem javnem naročilu, določil:

- Razdelek 2.15 »Podizvajalci« Razpisne dokumentacije določa, da mora izvajalec za vsakega podizvajalca izpolniti obrazce ESPD, kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev, izpolnjen obrazec »Pooblastilo za pridobitev potrdila iz kazenske evidence za pravne osebe«, izpolnjen obrazec »Pooblastilo za pridobitev potrdila iz kazenske evidence za fiz. osebe«, izpolnjen obrazec »Izjava po 35. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije«, izpolnjen obrazec »Pooblastilo za ZPIZ«, izpolnjen obrazec »Izjava«, izpolnjen obrazec »Izjava podizvajalca« (na njej označiti, če posamezni podizvajalec zahteva neposredno plačilo). Ob tem je navedeno, da če bodo pri podizvajalcu obstajali razlogi za izključitev oziroma ne bo izpolnjeval ustreznih pogojev za sodelovanje iz točke 4, bo naročnik podizvajalca zavrnil in zahteval njegovo zamenjavo.

- V primeru spremembe podizvajalca ga naročnik lahko zavrne, če zanj obstajajo razlogi za izključitev ter zahteva zamenjavo, če bi to lahko vplivalo na nemoteno izvajanje ali dokončanje del, če novi podizvajalec ne izpolnjuje pogojev v zvezi z oddajo javnega naročila.

- Pri pogojih in dokazilih za priznanje sposobnosti in razlogi za izključitev (stran 22 razpisne dokumentacije) je organ kot naročnik navedel, da veljajo izključitveni razlogi tako za izvajalca kot tudi za podizvajalca in v ta namen je moral izvajalec (stranski udeleženec) zase in za podizvajalca predložiti izjave in dokazila, da ne obstajajo izključitveni razlogi.

- V razdelku 4.2 »Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti« je navedeno, da mora izvajalec predložiti: licenco za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja - varovanje ljudi in premoženja, licenco za varovanje oseb, licenco za upravljanje z (glavnim oz. primarnim) lastnim varnostno nadzornim centrom (nadalje: VNC) bodisi pogodba o zagotavljanju uporabe (glavnega oz. primarnega) VNC in veljavna licenca za upravljanje z VNC njegovega lastnika/imetnika, licenco za izvajanje sistemov tehničnega varovanja, licenco za prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk, dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti v skladu z 18. členom Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, pooblastilo za izvajalca požarnega varovanja skladno s 3. členom Pravilnika o požarnem varovanju in Enotni evropski dokument, referenčna potrdila, tako za izvajalca in tudi za podizvajalca.

- V razdelku 4.4 »Tehnični, strokovni in kadrovski pogoji oziroma sposobnosti« je navedeno, da mora ponudnik celotni čas izvajanja javnega naročila razpolagati z zadostnim številom varnostnikov, ki imajo urejen status varnostnika in druge pogoje in dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti.

- Na strani 33. Razpisne dokumentacije je navedeno, da mora predložiti vsak podizvajalec vsaj eno referenčno potrdilo, ki po vsebini izkazuje izvajanje storitve, ki jo bodo prevzeli.

- Na 32. strani Razpisne dokumentacije je razvidno, da v primeru, da bo ponudnik sodeloval s podizvajalci mora navesti delež in storitve, ki jih bo podizvajalec izvajal. V tem primeru mora predložiti ESPD obrazec in dokazila, da podizvajalec izpolnjuje pogoje za storitve, ki jih bo izvajal.

- Pomembnost deleža, ki ga izvajalec poveri podizvajalcu, je izpostavljena v razdelku 2.2 Razpisne dokumentacije »2.22 Pogodba« navedeno je, da v primeru, da bo izbrani ponudnik prijavil sodelovanje podizvajalcev in bo vrednost pogodbenih del, ki jih bo podizvajalec izvedel v tem naročilu, višja od deset tisoč (10.000,00) EUR brez DDV, bo moral izbrani ponudnik na poziv naročnika za podizvajalca predložiti izjavo ali podatke o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika ter o gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so povezane družbe s ponudnikom.

 

(20) V skladu z razdelkom 3 Merilo je bilo merilo za izbor ekonomsko najugodnejša ponudba, ki se je izračunala po tam navedeni formuli. Vendar pa se na najugodnejšo ceno ni mogoče opreti, če ponudnik/podizvajalec ne izpolnjuje pogojev, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji in jih je bilo treba dokazati z ustreznimi listinami. Javni del ponudbe tako nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena (kot je na primer bila v obravnavanem javnem naročilu ponudba prosilke, ki ni predložila referenc soponudnika), zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima lahko javnost v skladu z načelom transparentnosti možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna. Glede na to, da gre torej v obravnavanem primeru za dokumentacijo izbranega ponudnika, IP ugotavlja, da ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja njihovih pogojev v predmetnem javnem naročilu, kar pomeni tudi dostop do Pogodbe o opravljanju fizičnega in tehničnega varovanja št. C4221-25-100013 z dne 31. 7. 2025, tako da bodo razvidni podatki o podizvajalcu, in sicer naziv, vrsta in vrednost posla. Ob tem IP pripominja, da je bilo treba v sami ponudbi navesti, ali bo izvajalec posel izvedel ob sodelovanju podizvajalca, kateri del posla in v kakšnem obsegu. Ne samo podatek o tem, kdo je podizvajalec, ampak tudi, katere storitve bo opravljal, je bilo pomembno za navedeno javno naročilo, saj je naročnik določil, da mora pogoje za izvajanje določene storitve izpolnjevati tudi podizvajalec, ki jo bo izvajal in za to predložiti dokazila. Prav tako je pomemben delež podizvajalčevih storitev v poslu, saj je na to ponudnik vezal predložitev določenih drugih dokazil in izpolnjevanje pogojev (glej razdelek 2.2 RD). IP dodaja še, da je Upravno sodišče[7] že večkrat potrdilo odločitve IP, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika, ki izkazujejo izpolnjevanje zahtevanih pogojev javnega naročila, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

(21) Ob vsem navedenem pa IP poudarja še, da se morajo poslovni subjekti zasebnega prava zavedati, da so pri sklepanju pogodb z osebami javnega prava omejeni. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018.

 

(22) Ob dejstvih, da je stranski udeleženec kot ponudnik skupaj s podizvajalcem uspel, da je bilo merilo ekonomsko najugodnejša ponudba in da se je na najugodnejšo ponudbo mogoče opreti samo, če ponudnik in njegovi podizvajalci izpolnjujejo tudi druge zahtevane pogoje naročnika, IP zaključuje, da je zahtevana pogodba, o dostopu do katere je IP odločil v 1. točki izreka te odločbe, prosto dostopna po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ tudi v delu, ki se nanaša na podatke o podizvajalcu, in sicer naziv, vrsta in vrednost posla.

 

(23) Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je treba pritožbi prosilke ugoditi in ji omogočiti i dostop do Pogodbe o opravljanju fizičnega in tehničnega varovanja št. C4221-25-100013 z dne 31. 7. 2025, tako da bodo razvidni podatki o podizvajalcu, in sicer naziv, vrsta in vrednost posla.

 

(24) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

 

(25) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:                                                                    

Manja Resman, univ. dipl. prav.,                                  

svetovalka Informacijskega pooblaščenca                    

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke

 

[1] Besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti, javno dostopen na spletnih straneh Državnega zbora.

[2] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943.

[3] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako, npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

[4] Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.

[5] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[6] https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/902173.

[7] Npr. sodbe št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010, št. I U 1911/2012-30 z dne 22. 12. 2013, št. I U 1647/2017-29 z dne 6. 3. 2019 in št. II U 374/2018-23 z dne 4. 9. 2019.